Veččutna razstava Nevidni svet na Pohorju družinam približa ogrožene živalske vrste skozi dotik, zvok in čarobno praznično vzdušje.

/11 /11

Praznična razstava visoko med krošnjami

Na vrhu razglednega stolpa Poti med krošnjami Pohorje je Canon ustvaril nekaj res posebnega – veččutno stalno razstavo Nevidni svet. Obdana s prazničnimi lučkami obiskovalce popelje v skrivnostni svet narave, kjer se umetnost, tehnologija in domišljija prepletajo v doživetje za vso družino.

»Pozimi se Rogla spremeni v pravo pravljično kuliso in Pot med krošnjami Pohorje zasije v praznični podobi Čarobnega gozda. S slavnostnim prižigom lučk smo na simbolni ravni osvetlili tudi razstavo »Nevidni svet« ter razkrili lepoto, ki je pogosto skrita očem. Pri nas trajnost, dostopnost in vključenost niso le besede, temveč načela, ki jih živimo, zato z veseljem pozdravljamo obogatitev naših vsebin, ki bo naravo približala vsem obiskovalcem na veččuten in doživljajski način,« je o otvoritvi Canonove razstave Nevidni svet povedala Klara Šibanc Korošec, namestnica direktorja Poti med krošnjami Pohorje.

Slavnostni prižig lučk na Poti med krošnjami in ob otvoritvi razstave Nevidni svet. 

Narava, ki jo vidimo, otipamo in slišimo

Razstava je zasnovana tako, da jo lahko otroci in odrasli raziskujejo z različnimi čuti. S tipanjem reliefnih fotografij spoznajo ogrožene živalske vrste, zvočne basni pa jih prijazno vodijo skozi zgodbe, ki jih je navdihnila narava. Gre za izkušnjo, ki ni le lepa – je tudi dostopna, vključujoča in primerna za vse generacije.

Fotografije na razstavi Nevidni svet lahko zahvaljujoč reliefnemu printu tudi otipate.

Od oceanov do pohorskih gozdov

Nevidni svet pokaže raznolikost življenja: od občutljivih koralnih grebenov do gozdnih prebivalcev, ki jih redko opazimo. Avtorji – med njimi tudi komaj 14-letni Miha Gutman – skozi svoje fotografije predstavijo divjega petelina, planinskega pupka, vodomca, velikega leščurja in druge vrste, ki pripovedujejo zgodbo o krhkosti narave. Ena od fotografij, posneta v sodelovanju s projektom Coral Spawning International, razkriva tudi svet koral, ki jih Canonova tehnologija pomaga ohranjati.

Zakaj je ta razstava tako pomembna?

Narava se spreminja hitreje, kot smo pripravljeni priznati. Biolog in soavtor razstave Davorin Tome opozarja, da marsikatera vrsta izumira zaradi našega načina življenja – in da je prvi korak k spremembi prav razumevanje. Dobra fotografija lahko prebudi zanimanje, zanimanje vodi do znanja, znanje pa do dejanj. Prav to sporočilo razstava ponesel naprej.

Fotografija paritve plavčka na razstavi Nevidni svet, avtor Matej Vranič. 

Fotografija, ki jo lahko začuti prav vsak

Kljub temu da je v središču razstave umetnost fotografije, razstava ni namenjena le tistim, ki vidijo. Posebne taktilne upodobitve, narejene s pomočjo tehnologije Canon Arizona in podjetja Križaj design, omogočajo, da fotografije doživijo tudi obiskovalci z okvaro vida. Basni v treh jezikih pa najmlajše popeljejo skozi naravne zgodbe na njim prijazen, topel način.

Razstava, ki ostane v srcu

Nevidni svet je več kot samo razstava – je povabilo k pogovoru o naravi, odgovornosti in naši prihodnosti. Družine lahko med krošnjami, v soju prazničnih lučk, skupaj raziskujejo svet, ki ga pogosto spregledamo.

Čarobnost narave in umetnosti na enem mestu – popoln izlet za radovedne otroke in starše, ki si želijo doživeti nekaj res drugačnega.

Na Poti med krošnjami Pohorje na Rogli je zažarelo 200.000 lučk.

NEVIDNI SVET: SODELUJOČI AVTORJI IN DELA

Janez Žalig – Divji petelin (Tetrao urogallus)

Največja evropska kura in simbol neokrnjenih gozdov, divji petelin, očara s svojo karizmatično pojavo in spektakularnim pomladnim dvorjenjem. Samec s pahljačastim repom, zelenim sijajem na oprsju in rdečo kožno gubo nad očesom kraljuje med drevesi, medtem ko samica neopazno preži v podrasti. Njegov svet so mirni, stari gozdovi sredogorja, kjer prispeva k zdravju ekosistema z raznašanjem semen.

Fotograf Janez Žalig, ki ga je narava zasvojila že v mladih letih, pravi, da mu nobena neprespana noč ali jutranji mraz ni pretežek za dobro fotografijo. S svojimi posnetki želi opozoriti, da smo naravo dobili le v upravljanje – in da mora za nami ostati še boljša. »Na najboljšo fotografijo še čakam, zgodba se nikoli ne konča,« dodaja.

Miha Gutman – Veliki leščur (Pinna nobilis)

Veliki leščur, tihi velikan morskih travnikov, je simbol zdravega morja in opomin, kako krhka je narava. S svojo trikotno lupino, ki štrli iz peščenega dna, prečisti več kot 100 litrov vode na uro ter ponuja dom več kot 50 vrstam organizmov. Čeprav je kritično ogrožen, si znanstveniki prizadevajo za njegovo ohranitev – vsaka najdba živega primerka je dragocena.

Avtor fotografije, 14-letni Miha Gutman, je najmlajši udeleženec razstave, a že prepoznan v svetu podvodne fotografije. Ljubezen do morja ga spremlja od otroštva na Maldivih, kjer je prvič začutil čar koralnih grebenov. Skozi objektiv želi ljudem približati lepoto in ranljivost podvodnega sveta ter spodbuditi spoštovanje do narave. Nedavno je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu Slovenske potapljaške zveze, zdaj pa pripravlja svojo prvo razstavo – zgodbo mladega ustvarjalca, ki raziskuje življenje pod površjem vode.

Jamie Craggs – Korala Acropora (Acropora spp.)

Korale niso le barvite strukture, temveč temelj življenja na Zemlji. Koralni grebeni nudijo zavetje milijonom vrst, uravnavajo podnebje in ščitijo obale pred silovitimi valovi. Fotografija korale Acropora, osrednji motiv globalnega projekta World Unseen, ni nastala v oceanu, temveč v laboratoriju Coral Spawning International v Združenem kraljestvu, kjer znanstveniki vzgajajo podnebno odpornejše korale za obnovo poškodovanih grebenov. Canonova tehnologija omogoča zajem redkih trenutkov razmnoževanja in dokumentiranje rasti koral v najmanjših podrobnostih – celo pod mikroskopom. Več o projektu na voljo na http://www.canon.si/view/world-unseen.

Avtor fotografije, dr. Jamie Craggs, je pionir na področju razmnoževanja koral. Kot kurator v Horniman Museum & Gardens in soustanovitelj Coral Spawning International je razvil metode za inducirano drstenje koral v zaprtih sistemih. Njegovo delo je temelj za trajnostno akvakulturo in prilagoditev podnebnim spremembam. Poleg znanstvenega dela je navdušen potapljač in fotograf, ki lepoto koralnih ekosistemov približuje širši javnosti.

Davorin Tome – Planinski pupek (Mesotriton alpestris)

Planinski pupek je ena izmed 19 vrst dvoživk v Sloveniji, ki svoje življenje razporeja med vodo in kopnim. Spomladi samci očarajo s kontrastnim videzom – svinčeno modrim hrbtom, oranžnim trebuhom in elegantnim plesom, s katerim privabljajo samice v mirne mlake. Čeprav zaenkrat ni redek, ga ogrožajo spremembe habitata: izginjanje močvirij, onesnažene vode in intenzivna raba krajine.

Fotografijo je posnel biolog in raziskovalec dr. Davorin Tome, ki večino časa posveča varstvu ptic, a ga naravoslovna fotografija spremlja kot strast. Skozi objektiv želi ljudem približati neznane procese narave in opozoriti, da je vsak poseg v okolje poseg v življenje teh drobnih, a pomembnih bitij.

Matej Vranič – Plavček (Rana arvalis)

Plavček je najmanjša žaba iz rodu rjavih žab, ki spomladi za kratek čas očara z nenavadno modro barvo samcev – naravni spektakel, ki traja le nekaj dni. Vrsta prebiva v mokrotnih travnikih in poplavnih gozdovih, a jo ogrožajo izsuševanje mokrišč, onesnaženje in intenzivno kmetijstvo. Ohranjanje teh habitatov je ključno za preživetje plavčka in številnih drugih vrst.

Fotograf Matej Vranič, priznani slovenski naravoslovni fotograf in filmski ustvarjalec, je znan po dokumentarcih, kot so Divja Slovenija in Ptice jezer – njihova vrnitev. Njegova strast do divjine se prepleta s profesionalnim delom, ki ozavešča o pomenu narave in njenem varstvu. Vranič verjame, da uspeh izhaja iz strasti in trdega dela – kar se odraža v vsaki njegovi fotografiji in filmu.

Emil Kodat – Vodomec (Alcedo atthis)

Vodomec, »kraljevski ribič«, s kovinsko modrim in oranžnim perjem ter spretnim lovom rib velja za enega najbolj očarljivih prebivalcev naših rek in jezer. Njegova prisotnost je znak zdravega ekosistema, saj potrebuje čiste vode in bogato vodno življenje. V Sloveniji je na rdečem seznamu ogroženih vrst – ogrožajo ga posegi v rečne bregove, urejanje vodotokov in onesnaževanje voda.

Fotograf Emil Kodat, ki ga prijatelji opisujejo kot »zeleno dušo«, je svojo ljubezen do narave prenesel v fotografsko ustvarjanje pred petnajstimi leti. Odraščanje na podeželju in delo v kočevskih gozdovih sta mu dala nešteto zgodb, ki jih zdaj ujame skozi objektiv. Sodelovanje v projektu Nevidni svet je zanj poklon dedku, ki mu je kot slep človek v otroštvu razkrival naravo iz druge perspektive.

Več o projektu je na voljo na: http://www.canon.si/view/world-unseen.