Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu.
Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Preprečevanje samomora je v prvi vrsti družbena naloga in pri tem so pomembna dejanja vseh nas. To odraža tudi vodilno sporočilo svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki letos prvič poteka pod geslom »Ustvarjajmo upanje z dejanji«. Geslo bo rdeča nit obeležitve tudi v prihodnjih treh letih in je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje.
V letu 2020 v Sloveniji 369 samomorov
Zaradi samomora vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. V Sloveniji pa je ta številka v letu 2020 znašala 369. (295 moških in 74 žensk).
Pravočasna prepoznava in ukrepanje, ozaveščanje in skrb za ranljive v populaciji
Leti 2020 in 2021 sta bili zaznamovani z posledicami bolezni covid-19 in omejevalnimi okrepi za preprečevanje širjenja okužb, ki so v naša življenja vpeljale številne spremembe in morebitne stiske. Z namenom, da se pridobi natančnejša slika v resnost stisk različnih starostnih in poklicnih skupin, so na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora izvedli več raziskav. Hkrati so v tem času izvedli kar nekaj pomembnih intervencij, s čimer so poskušali ponuditi brezplačna orodja za podporo v stiskah. Kot pomembnejše intervencije sodijo gotovo tiste, ki naslavljajo preprečevanje samomorilnega vedenja med mladimi.
Ob tem izr. prof. Vita Poštuvan ugotavlja: »Že več kot deset let izvajamo študije in intervencije z mladimi. V letošnjem letu smo zabeležili upad kvalitete duševnega zdravja med njimi, pri čemer je še vedno visok delež tistih, ki so že pomislili tudi na samomor. V pogovorih z dijaki, ki so bili v hudih stiskah, smo bili priča temu, kako je epidemija neugodno vplivala na njihova življenja. Navkljub zaprtim šolam smo naše intervencije v projektu A (se) štekaš?!? v lanskem letu priredili za spletno izvedbo in v delavnice vključili 450 otrok in dijakov. Sodelovali so tako v preventivnih delavnicah kot v tistih, ki so namenjene podpori ob samomoru sošolca ali prijatelja. Vsekakor si zaradi skrbi za duševno zdravje mladih v prihodnje želimo odprtih šol.«
Poleg mladostnikov je skrb NIJZ v tem času osredotočena tudi na starejše, za katere pripravljamo intervencije za zmanjševanje občutka osamljenosti.
PREBERITE TUDI: RESNIČNA ZGODBA: Poporodna depresija
Rumeno oranžne pentljice - podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora
Vsak samomor tako ali drugače prizadene veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora, poznali ali si bili z njim blizu. Žalujoči so po samomoru bližnjega še posebej ogrožena a žal velikokrat spregledana skupina. V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, smo v Sloveniji že tretje leto zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžno pentljico, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili. V ta namen, bo 10. septembra z rumeno oranžnimi barvami osvetljen tudi Ljubljanski grad.
Viri pomoči
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
dežurnega zdravnika,
dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
reševalno službo (112) ali
urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Vir: NIJZ
PREBERITE TUDI: Depresija pri otroku
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Kako se naučiti voziti kolo
To je vse, kar morate vedeti o učenju kolesa: kako brez pomožnih koleščkov, kakšne zavore mora imeti kolo, kako sploh za...
8
Prvič v šolo - strahovi staršev
Bo čez nekaj mesecev vaš malček prvič sedel za šolske klopi in vas muči kopica strahov? Od tega, kako se bo privadil na ...
7