/21 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V času 16-letnega ukvarjanja s tem področjem ter na podlagi enoletnega delovanja spletne tržnice Sveže.si sem pridobil nekaj izkušenj o tem, kaj naj bi pridelovali v prihodnosti. Te izkušnje želim deliti, zato sem se odločil za pričujoči zapis.

Pred odgovorom na vprašanje »Kaj naj pridelujem?« je bolj na mestu vprašanje »Kako naj pridelujem?«

Odgovor je jasen: konvencionalno pridelovanje hrane je še vedno v večini, vendar vedno bolj stopa v ospredje ekološka pridelava. Stopnje rasti so na različnih trgih različno visoke, vendar prav vse študije kažejo na pospešeno rast tega področja. In če imate konvencionalno pridelavo, začnite z integrirano. Če imate integrirano, začnite z ekološko.

To je seveda lažje napisati kot storiti. Gre za dolgoročne procese, ki vključujejo menjavo sort in celotne tehnologije pridelovanja. To je lahko že prvi izgovor, da tega tudi ne bi storili.

Vendar ne govorimo o enem koraku, temveč o procesu, ki seveda traja določen čas. Nekateri boste uspeli preiti v ekološki način pridelovanja že v treh letih, drugi v desetih, odvisno od panoge in zahtevnosti. Vendar je izjemno pomembno, da s tem procesom začnemo in ne iščemo izgovorov, zakaj tega ne bi storili. Za začetek lahko del pridelave preusmerimo v ekološki način in si začnemo nabirati izkušnje.

Ekološko pridelovanje hrane z ustreznimi certifikati ima stroga merila in prav je, da je tako. Vendar tudi v okviru konvencionalne pridelane mineralna gnojila lahko zamenjamo z ekološkimi in/ali zmanjšamo količino uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev. Spremljanje rezultatov bo hitro pokazalo, kaj vse je možno.

Vsak ukrep v smeri ekološke pridelave bo zagotovo dobro sprejet tudi pri kupcih.

Edini segment na trgu, ki v Sloveniji vsaj solidno pokrit, je pridelovanje ekološke zelenjave. Kupec lahko zgolj sanja o tem, da bi kupil ekološko pridelano sadje, da o področju mleka in mesa sploh ne govorimo. Enako je na področju jajc, kruha, medu in še bi lahko naštevali. Na teh področjih nekaj pridelovalcev sicer je, vendar imajo običajno vse prodano. Medtem pa se kmetje, ki mleko ali meso pridelujejo na konvencionalen način srečujejo z velikimi presežki, posledično pa nizkimi cenami.

Ekološki način pridelovanja ima še eno prednost: zaradi večje dodane vrednosti lahko konkuriramo uvoženi hrani. To omogoča dostojno preživetje tudi na majhnih slovenskih kmetijah, ki so sicer dolgoročno popolnoma nekonkurenčne.

En primer smo lahko v medijih videli pred nedavnim, ko se slovenski pridelovalci žita niso uspeli najbolje utemeljiti, zakaj je slovensko žito dražje od uvoženega. Upam, da bo takšnih primerov čim manj in da bomo lahko bolje izpostavili svojo glavno konkurenčno prednost: slovensko kmetijstvo ni industrija, zato je slovenska hrana boljša od uvožene.

Maks Vrečko