Po mojem mnenju je razlog, zakaj otroci tako uživajo med igranjem v peskovniki ta, da lahko v njem svobodno ustvarjajo. Pesek prelagajo iz posodice v posodico, delajo potičke, po njem kopljejo … Pri tem pesek čutijo oziroma občutijo s celim telesom in kar je zanje najpomembnejše, večina staršev jim pusti, da v miru uživajo v svojem umetniškem ustvarjanju.
Moj mali Gaj doma nima svojega peskovnika. Namesto tega se zelo rad pozabava kar na babičini njivi. »Pata« (prevod: lopata) je obvezen pripomoček, ki ga vselej vzame s sabo. Tudi zalivalka ne sme manjkati, čeprav zanjo še nima imena.
V bližnjem sodu, kjer se zbira deževnica natočiva vodo: „Mami, mami,“ me prosi Gaj, ker želi, da naredim to namesto njega. Ko je zalivalka napolnjena, se odpravi najprej. Najprej zalije jurčke - dve ogromni leseni gobi v bližini vode. Svojo pot nadaljuje pri koritu z rožami. Čisto nazadnje pa se odpravi zaliti še del njive, ki je prevzela trenutno vlogo otroškega peskovnika. Odloži zalivalko in v roke vzame lopato. Ampak ne tisto, čisto pravo. Namesto pravega orodja namreč mali mojster uporablja različne druge pripomočke, na primer, staro plastično kuhalnico. Najljubša pa mu je lopata, ki so jo včasih uporabljali za premog, njegova pa je živo rdeče barve, saj mu jo je prebarval dedi . Tudi mini grabljice in motika sta mu nadvse zanimivi.
Kopanja na njivi se moj sinko loti čisto resno. Profesionalna drža in zavzeto okopavanje. Kako se ne bi nasmehnila, ko ga opazujem, kako uživaško in čisto nič garaško opravlja to delo. Preden se odpravi z njive, sledi še obvezen pregled ali je zrasla še kakšna nova jagoda. „Jaga,“ reče in se opravi pregledati košček zemlje, na katerem rastejo sladke rdeče jagode. Zelo rad jih nabira. In ribez tudi. Ni pa tudi njihov strasten jedec. Bolj ko to, da bi jih jedel, je zanimivo nekaj drugega. Jagodo odtrga in jo podrobno prouči. Preveri iz česa je narejena, jo malo stisne ali odščipne kakšen delček. Včasih naredi pest in jo zmečka, spet kdaj drugič jo ponudi meni.
Gaj se rad zabava tudi pri rdečem ribezu. Ni ga večjega užitka kot nabirati bunkico po bunkico in jo stisniti ter opazovati, kako se ta kiselkast sadež razleze med prstki. Tudi uporaba ribeza namesto pokalic je prav zanimiva. Poznate pokalice? To so tiste rastline, ki imajo okrogle majhne plodove, ki naredijo »pok«, ko jih položiš na tal in narahlo pohodiš. Ko sem bila še otrok, smo se igrali z njimi, kadarkoli smo jih našli. Te pokalice še vedno rastejo na istem mestu. Še malo potrebujejo, da dozorijo in takrat bom lahko njihovo »pokanje« pokazala tudi Gaju.
Več o ostalih dogodivščinah mamice Tine in njenega malega navihanca Gaja,
lahko preberete v Mamičinem kotičku.
288
7
6
6
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
