/11 /11

Sestavni del odraščanja je tudi soočanje z ovirami, konfliktnimi situacijami oziroma z različnimi življenskimi situacijami, ki od otrok zahtevajo soočanje z neugodnimi stvarmi, nezadovoljenimi potrebami, prikrajšanju, izgubami ... Usvajanje zakonov življenja pomeni tudi to, da se otrok sooča s takšnimi izkušnjami, ki jih starši dejansko ne moremo preprečiti, niti nam to ni potrebno. Naloga staršev je, da v takšnih trenutkih otroku stojimo ob strani in mu s primeri pokažemo, kako naj se borijo in premagajo neprijetne občutke, izgube, se soočajo s porazi, ločitvami, boleznijo, žaljivkami, nesporazumi z bližnjimi.

Kaj otrokom povzroča stres?

Vzroki za stres pri otroku so različni. Od težav v šoli, prevelike količine obveznosti, prepirov s prijatelji, lahko pa je ta stres tudi globlji, povzročen z otrokovimi občutki in pritiski, kot je na primer želja po boljšem uspehu v šoli ali vklapljanju v določeno druščino prijateljev ... Otroci v tretjem, četrtem letu starosti so v skrbeh ali se bo njihov prijatelj jutri igral z njim ali bo izbral koga drugega, ali bo sosedova punčka vrnila igračko ali bo spet pozabila in tako naprej.

Če je za otroka pomembno, da je med prijatelji priljubljen, ampak mu to ne uspeva ali pa ga prijatelji celo odrivajo, bo to sigurno pri njem v tistem trenutku najpomembnejše in najbolj grozljivo, kar se mu lahko zgodi. Zelo verjetno bo takšna situacija pri otroku povzročila stres. Ločitev staršev ali pogosti prepiri med njim, posebno če se ti dogajajo pred otrokom, so prav tako lahko velik vir stresa. Neuspeh v šoli je lahko dolgotrajni razlog za stres, še posebej če so pričakovanja staršev veliko nad zmožnostmi otroka. V tej situaciji otrok nima možnosti, da doseže pričakovani uspeh, niti za starše niti zase.

Najpogostejše napake staršev

Starši pogosto napačno reagiramo na stresne situacije, ki jih doživlja naš otrok. Najpogostejše napake so:

• obtoževanje otroka, 
• poudarjanje napak, ki jih je otrok naredil, 
• podcenjevanje in negativno ocenjevanje otrokovih sposobnosti, da reši nastalo situacijo,
• primerjanje z drugimi otroki, ki jim uspeva bolje, z brati, sestrami, ki se vedno bolje znajdejo,
• primerjanje s sabo v slabo otroka.

Različne reakcije na stres

Otroci se s stresom soočajo na različne načine. To ni odvisno samo od njihove starosti, ampak je odvisno tudi od njihove osebnosti in od tega, kako so se izšle stresne situacije v preteklosti. Uspešnost obvladovanja ovir v življenju ima velik vpliv na kasnejše faze odraščanja. Starši moramo otroku pomagati, da vse faze uspešno premagajo in iz njih izidejo kot zmagovalci, oziroma oboroženi z dragocenimi sposobnosti za uspešno soočanje s težavami, ki pridejo kasneje. Otrok se mora naučiti prenesti bolečino pri padcih, da bi se naučil voziti kolo. Ko se njegov prijatelj razjezi nanj, mora sam najti način, da ohrani prijateljstvo. Če otroke od malega naučimo, da se soočijo s težkimi situacijami, na svoj način, bodo zagotovo pripravljeni za življenje in soočanje s stresnimi situacijami, tudi ko odrastejo.

Kdaj je potrebna strokovna pomoč?

Če starši ne znamo pomagati, če opazimo, da se je naš otrok zarai stresa pričel drugače obnašati, da se je njegovo obnašanje toliko spremenilo, da ne more več funkcionirati v vsakodnevnih situacijah in normalno opravljati svojih obveznosti, je smiselno, da mu poiščemo strokovno pomoč. Ko vidimo, da otrok niti sam, niti z našo pomočjo, ni več kos stresni situaciji, bo strokovnjak preprečil, da bi se stres še bolj poglabljal, da bi se še naprej ponavljalo neprimerno obnašanje in da bi se težave širile tudi na druga področja otrokovega življenja.

VIR: Ringeraja.rs (www.blic.rs)