|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Vneta ritka - plenični izpuščaj

Metka Troha, 23.1.2024
Dojenčkova koža je izjemno nežna in občutljiva, zato potrebuje posebno nego. Še posebej na predelih, kjer je dalj časa izpostavljena vlagi, hitro postane razdražena.

image
Dojenčkova ritka, ki je skoraj večino časa pokrita s plenico, pogosto postane rahlo rdeča in vneta. (Foto: Freepik.com)
/11


Dojenček ima sicer ob rojstvu naravni zaščitni sloj kože, ki pa je na izpostavljenih predelih neučinkovit, zato moramo za kožo na teh predelih še posebej pozorno skrbeti. Dojenčkova ritka, ki je skoraj večino časa pokrita s plenico, pogosto postane rahlo rdeča in vneta, saj plenica preprečuje, da bi se koža sproti sušila. Takšno vnetje pod plenicami imenujemo plenično vnetje ali plenični izpuščaj.


Kako prepoznamo plenični izpuščaj?

Že samo ime pove, da se koža vname na predelih, ki so pokriti s plenico. Pod plenico lahko koža rahlo pordi in posledica sta boleča občutljivost in nelagodje. Spremembe so lahko omejene na manjšo površino, na primer le na pregibe oziroma kožne gube. V težjih primerih pa je koža na obolelem mestu temnordeča, zadebeljena ter polna gnojnih mehurčkov, razpok in krast. Sprva so prizadeti presredek in ritnici, pozneje pa se vnetje lahko preseli na ves predel pod plenicami (razširjen plenični izpuščaj).


Mogoča bolezenska znamenja:

*rahla pordelost kože v predelu plenic,

*rdečina okoli spolnih organov in močan vonj po amoniaku,

*napeta koža z rdečimi pikami, ki imajo na sredini gnojno piko,

*luščenje kože,

*pordelost, ki se začne pri zadnjiku in se razširja na ritko in stegna,

*v hujših primerih vroči boleči madeži oziroma zelo rdeča koža, če pride do poznejše okužbe, najpogosteje z glivico candida albicans.


VZROKI ZA NASTANEK

Za nastanek pleničnega izpuščaja je veliko vzrokov. Vnetje najpogosteje nastane zaradi predolgega stika urina in blata s kožo. Zato sta glavna razloga za nastanek prav gotovo slaba higiena predela pod plenicami in preredko previjanje, zaradi česar je koža stalno vlažna, prekrita s sečem in blatom. Vneto kožo na predelu zadnjika povzročajo bakterije in glivice, ki povzročijo razgradnjo urina, pri čemer se sprošča amoniak, ki kožo močno draži. Ta vrsta izpuščaja se najraje pojavi takrat, ko ima dojenček drisko. Razlog za nastanek je lahko tudi jemanje antibiotikov ali alergija na nekatere sestavine hrane oziroma na plenice za enkratno uporabo. Plenični izpuščaj lahko povzročijo tudi ostanki pralnih sredstev ali mehčalca na pralnih plenicah.

Bakterije, ki povzročajo plenični izpuščaj, najbolje uspevajo v alkalnem okolju. Ker je blato otrok, ki so hranjeni po steklenički, alkalno (blato dojenih otrok je kislo), je plenični izpuščaj pri njih pogostejši.


Kdaj se bo vnetje najverjetneje pojavilo?

Bolezen je pogostejša pri nedonošenčkih in dojenčkih, vendar se lahko zaradi pomanjkljive higiene pojavi tudi pri manjših otrocih. Nekateri dojenčki imajo že po naravi občutljivejšo kožo, nagnjeno k vnetju. Značilni povodi za nastanek vnetja so:


*rast mlečnih zob (po navadi nekje pri šestih mesecih), saj je takrat otrok občutljivejši in plenično vnetje je pogostejše; razlog za večjo občutljivost je lahko v tem, da gre otrok, ko mu rastejo zobje, pogosteje na blato, obstaja pa tudi večja možnost za motnje v prebavi, saj je tonus otrokovega črevesja manjši kot navadno; v tem obdobju se otrok veliko bolj slini in to lahko vpliva na vsebino plenic;


*zdravljenje z antibiotiki, saj povzročajo motnje v prebavnem sistemu in so pogost vzrok driske;


*uvajanje dohranjevanja oziroma postopno uvajanje obroka nemlečne hrane (nekje v dobi od 4 do 6 mesecev), zaradi česar urin postaja bolj kisel in draži kožo, ko pride v stik z njo.


Ob vsem tem je še veliko drugih vzrokov za to, da je vaš dojenček zelo občutljiv in nagnjen k pojavu pleničnega izpuščaja, kot sta na primer zamenjava mleka (t. i. mlečne formule) ali driska, ki lahko nastane po cepljenju. Včasih pa ni nobenega očitnega vzroka, ki bi izzval izpuščaj, a se ta vseeno pojavi.


PREPREČITE VNETJE!

 Preprečevanje izpuščaja je zagotovo koristnejše kot zdravljenje, še posebej če otrok ni popolnoma zdrav. Zato je dobro upoštevati naslednje:

1. Otroku menjajte pleničke, takoj ko so mokre ali umazane. Plenico zamenjajte, tudi če se otrok polula ali pokaka takoj po previjanju. Otroku zamenjajte plenico tudi pred spanjem.

2. Kožo pri vsakem previjanju temeljito očistite in osušite. Predel plenic očistite s toplo vodo in kosmom vate ter ga nežno osušite. Za čiščenje ne uporabljajte mil in kopeli, ki še dodatno dražijo dojenčkovo kožo.

3. Otrok naj bo brez plenic, kadarkoli je to mogoče. Priporočljivo je, da je v času previjanja koža od 5 do 10 minut na zraku. Predvsem poleti lahko dojenčka večkrat pustimo golega.

4. Pri vsakem menjanju plenic uporabljajte zaščitno kremo ali mazilo, da zaščitite kožo pred negativnimi vplivi blata in urina.

5. Če uporabljate bombažne plenice, jih perite v zelo vroči vodi in brez biološkega praška ali detergenta. Plenice je treba dolgo in temeljito izpirati (v pralnem stroju program splakovanja ponovimo).


Novorojenčku je treba zamenjati plenice tudi do 12-krat na dan, dojenčku pa od 6- do 8-krat.


Kako pozdravimo vneto ritko?

Plenični izpuščaj ni nevaren in ga lahko sami zlahka odpravimo.


1. Takoj ko opazimo, da ima otrok rdečo ritko, mu jo skrbno umijemo s toplo vodo in osušimo. Za umivanje vnetih predelov lahko uporabimo sveže pripravljen čaj iz hrastovega lubja, ognjiča ali lipovega cvetja.

2. Ritko namažemo z mazilom, ki ne prepušča vlage (npr. cinkovo mazilo), oziroma s kremo, ki bo razdraženo kožo pomirila in zaščitila ter pospešila njeno obnavljanje (npr. ognjičevo mazilo).

3. Plenice menjujemo na dve do tri ure oziroma takoj ko se otrok polula ali pokaka. Ritko mu vedno umijemo, čeprav je samo polulan.

4. Omogočimo dostop zraka do predela, ki je prizadet zaradi izpuščaja, in pustimo, da je otrok čez dan nekaj časa brez plenic.

5. Ob uporabi platnenih (tetra ali frotirastih) plenic pazimo, da gumijaste hlačke niso preveč čvrsto pritrjene in da s tem ne preprečujejo kroženje zraka okoli površine kože. Če uporabljate plenice za enkratno uporabo, naj omogočajo enosmerno odtekanje urina do kože, da bo ritka ostala suha.

6. Za predel okrog otrokovih spolnih organov ne uporabljamo otroškega pudra, ker se strdi, ko se navlaži, in draži kožo.


Čaj iz hrastovega lubja za vneto ritko:

Hrastovo lubje vsebuje čreslovine, ki kožo skrčijo in zaščitijo ter blažijo vnetja. Čreslovine koža dobro prenaša, zato je hrastovo lubje zelo dobro sredstvo za zdravljenje pleničnega izpuščaja.

Priprava čaja: 1 do 2 jedilni žlici zdrobljenega lubja (dobimo v lekarni ali specializiranih trgovinah) kuhamo 15 minut v 1 litra vode. Precedimo, ohladimo in prevretek uporabljamo za obkladke in umivanje vnete otroške ritke.


Kdaj k zdravniku?

Če se kljub ukrepom stanje ne izboljša v dveh do treh dneh, vprašajte za nasvet patronažno sestro ali zdravnika. Zdravniško pomoč poiščite tudi, če je izpuščaj obsežen, če je koža otekla ali če so se že pojavili gnojni mehurčki ali kraste. K zdravniku se nemudoma odpravite, če ima otrok povišano telesno temperaturo, če ga pestijo prebavne težave (bruhanje, driska) ali če ima izpuščaj tudi drugje po telesu.

 

Preberi še:

Plenice kupujte udobneje in 15-25% ceneje!

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

"Nosečnost me je pomladila."
Z Manco Izmajlovo smo se pogovarjali o nosečnosti pri 46tih letih, o tem, kakšna mama je bila prej in kakšna je zdaj ter...
6
VIDEO: Igrače za spodbujanje fine motorike
Za razvoj fine motorike so najboljše igrače in dejavnosti, s katerimi se otrok srečuje v vsakodnevnem življenju. Z vami ...
3
Tudi na dopustu naj ima dojenček red za sp...
Ob daljših dneh otroci in dojenčki pogosto ostajajo budni do poznih večernih ur, s čimer se ruši njihova spalna rutina i...
3
Dojenček ponoči ne spi
Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Do kdaj? Kako bi si lahko pomagali, da bi omejili nočne podoje?Kaj storiti, če...
3



3 najpogostejša vprašanja: Vročina pri doj...
Pri kakšni temperaturi lahko pri otroku govorimo o vročini? Kdaj otroka z vročino peljati k zdravniku? Kaj narediti ob p...
Cepljenje proti noricam
Norice ali vodene koze je bolezen, ki je razširjena po vsem svetu. Bolezen je običajno mila in mine brez posledic. Če o...