Tvegana igra je po novem zapisana v učni načrt za vrtce, saj dokazano krepi gibalni razvoj, samostojnost in varno ravnanje otrok. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Do zdaj so se vzgojitelji pogosto znašli v dilemi: naj otroke spodbujajo k bolj drznim gibalnim izzivom ali naj prevlada strah pred poškodbami in odzivom staršev? Novi Kurikulum za vrtce 2025 jim prvič daje jasno oporo – tvegana igra ni nekaj, česar bi se morali izogibati, ampak je pomemben in koristen del otrokovega razvoja.

Kurikulum izrecno navaja, da mora vrtec otrokom omogočiti situacije, v katerih lahko plezajo višje, tečejo hitreje, skačejo dlje ali raziskujejo bolj razgiban teren. Prav v teh izzivih se preizkušajo njihove meje, gradijo samozaupanje in razvijajo gibalne spretnosti, ki jih le na varni in nadzorovani način lahko osvojijo.

Zakaj je tveganje ključno za razvoj otrok?

Pod strokovnim vodstvom je tvegana igra veliko več kot »nevarnost«. Je način učenja: kako se soočiti s strahom, kako sprejeti odgovornost za svoja dejanja in kako pravilno reagirati v nepredvidljivih situacijah.

Vzgojiteljica Senja Marušič iz Vrtca Postojna vsak teden pelje skupino otrok v gozd. Pravi, da otroci tam najbolj napredujejo:

»Ko otroku omogočiš, da spleza višje ali poskusi nekaj novega, s tem premaga lastne omejitve. Zgodi se lahko tudi nezgoda, ampak ravno v takšnih izkušnjah spoznavajo, kaj je varno, česa ne zmorejo še in kako reagirati, ko se zgodi kaj nepričakovanega.«

Otroci, ki imajo priložnost za takšne izkušnje, so samozavestnejši, spretnosti pa razvijajo hitreje. Tvegana igra je v resnici priprava na realni svet, kjer nevarnosti obstajajo – pomembno je le, da se jih naučimo prepoznati in se ustrezno odzvati.

Preveč zaščite, premalo izkušenj: težava, ki jo je razkrila praksa

Ravnateljica Vrtca Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev, Silvija Komočar, priznava, da je predšolski prostor v zadnjih letih postal pretirano zaščitniški. V želji, da bi preprečili poškodbe, so bile mnoge dejavnosti omejene ali pa jim vzgojitelji niso upali dati prostora.

»Več let so nas strokovnjaki opozarjali, da zadržujemo otroke pred naravnimi izzivi, ki so za njihov razvoj izjemno pomembni. Zato je dobro, da je tvegana igra zdaj jasno zapisana v uradnem dokumentu. To je spodbuda in usmeritev za vse vrtce,« dodaja Komočar.

Do zdaj je izvajanje tvegane igre pogosto temeljilo na osebni presoji vzgojitelja: nekateri so jo redno vključevali, drugi pa so se ob strahu pred nezgodami raje izognili vsaki situaciji, ki bi lahko »skrbela starše«. Z novim kurikulom se ta neenakost med skupinami zmanjšuje.

Kaj se spremeni v praksi?

Zapis v kurikulumu pomeni, da morajo vrtci tvegano igro načrtno vključiti v svoj program. To pa zahteva tudi strokovne razprave med zaposlenimi.

V mnogih vrtcih trenutno potekajo srečanja, kjer vzgojitelji skupaj določajo:

• kaj je razumna mera tveganja,

• kje poteka meja med izzivom in dejansko nevarnostjo,

• kako zagotoviti varno okolje, ki otrok ne omejuje pretirano,

• katere oblike tvegane igre želijo postopno uvajati (plezanje, naravni poligoni, gozdna pedagogika …).

»Najprej se moramo otresti prevelike zaščitniškosti,« pravi Komočar. »Error-free vrtec ne obstaja. Poškodbe se bodo zgodile – a naj bodo majhne, ob nadzoru in v okoljih, kjer se otrok uči prepoznavati nevarnosti, ne pa jih ignorirati.«

Tudi vzgojiteljica Marušič poudarja, da kurikulum prinaša olajšanje:

»Zdaj, ko je tvegana igra jasno opisana, se počutimo bolj varno tudi mi. Sproščen vzgojitelj pomeni sproščenega otroka – to pa je temelj za zdrave izkušnje.«

Zakaj to potrebujemo tudi starši?

Starši se pogosto zgrozimo že ob misli na razbito koleno ali padec s hloda – toda realnost je, da otroci potrebujejo prav te izkušnje.

Tvegana igra otrokom prinaša:

• boljši gibalni razvoj,

• močnejšo samopodobo,

• boljšo oceno tveganja (vedeti, kdaj je nekaj pretežko),

• manj strahu pred novimi izzivi,

• večjo samostojnost.

Največje tveganje torej ni igra, v kateri se otrok morda malo udari. Največje tveganje je odraščanje brez izkušenj, ki jih bo potreboval v življenju.

Kako naprej?

Slovenski vrtci so šele na začetku uvajanja tvegane igre kot del sistemske prakse. V prihodnjih mesecih bodo iskali nove pristope, izobraževanja in načine, kako otroke varno, a pogumno popeljati v svet raziskovanja.

Za starše pa je ključno sporočilo: zaupajte vrtcu, ko vam razloži, zakaj so tvegane igre pomembne. In dovolite otroku, da spleza nekoliko višje, skoči malo dlje in se tudi kdaj preizkusi v nečem, kar se vam zdi drzen izziv.