|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Kaj se dogaja
4.6.2005 6:53:10   
judy
Sem totalno zmedena, celo noč nič spala, sploh ne vem kaj naj naredim. Snoči sva se z mojim prvič v 4 letih sprla. Naj povem, da ne živiva skupaj, pač pa imava vsak svoje stanovenje v neposredni bližini, večino časa pa sva kar pri meni. Snoči sva šla po celodnevnem delu na eno pijačo. Stara družba, znanci. Jaz pa utrujena. Kar nekajkrat sem hotela domov, pa je rekel naj počakam, da greva skupaj. Potem pa so se vsi odpravili in padla je ideja, da bi šli še naprej. Jaz sem mojega razumela, da bova šla domov, pa sem ga počakala, da je do konca pokadil cigareto. Potem pa reče, da on gre še naprej. Takrat pa mi je počil film, obrnila sem se in šla domov. Po telefonu mi je očital sceno in da takih stvari res ne pričakuje od mene. Ni ga bilo, celo noč sem ga čakala. Pojma nimam kje je. Verjetno je doma in spi, jaz pa se ful sekiram. Ne vem kaj naj. Brez njega si enostavno ne predstavljam življenja. Rada bi le, da bi kdaj upošteval tudi moje mnenje.

Nekako se mi zdi, da živi iz dneva v dan, brez nekega cilja, večkrat imam občutek, da bi za prijatelje naredil vse, jaz pa pridem šele potem. Ko sva skupaj je lepo. Pogovarjava se lahko tudi celo noč o raznih stvareh, v postelji se ujameva, od novega leta nič več ne paziva in poskušava ustvariti novo življenje. Snoči pa ta traparija in sedaj sem zmedena, preplašena in ne vem kaj še vse. Pomagajte mi s kakšno besedo!! Prosim! :zmeden::((:zmeden:
Neposredna povezava do sporočila: 1
   Kaj se dogaja
4.6.2005 7:52:32   
Lunca1
Lahko rećem samo: moški:zmeden:. Verjetno se bo obnašal kot da nič ni bilo. No ja odvisno od tega kako trmast je. Bi pa tudi meni počil film.

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   [Brisano sporočilo]
4.6.2005 8:37:33   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu judy)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   Kaj se dogaja
4.6.2005 8:46:11   
Anonimen
Moj BB je tud imel tako navado...Da je šel dalje s frendi, neglede na to kolk sem bila zmahana.
Samo sem se kmal naučila, da sem povedala vsej družbi naglas (ko so se odpravljali dalje), da sem zmahana in da se jim ne bom pridružila, ponavadi so to čist lepo sprejeli in sem šla domov, se je pa tudi vedno še kdo dobil, da je družbo zapustil istočasno.
Moj BB:love: pa je po želji ali šel dalje ali pa šel z mano domov. Če pa je bila zadeva taka, da smo nekje samo sedeli sem mu tudi ene trikrat rekla, da bi šla, mal še počakala, pol pa ljudem povedala, da mi je sicer fajn, sam sem preveč utrujena, da bi še uživala in sem šla.

Problem je ratal, če smo bili na kakaem pikniku nekje bogu za ritjo in sva bila z avtom. Pol sem pa šla v avto spat.

(odgovor članu judy)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   Kaj se dogaja
4.6.2005 9:21:07   
CatJa
Judy, ne poznam vaju, ampak po moje si upraviceno lahko mal zmedena.

1. Meni se ne zdi normalno, da je 4 leta "vse normalno" ( :)-:)-:) kaksen stavek), ker se vsak "normalen" par tu in tam skrega.

2. Vprasaj se, ali nisi ti tista, ki stalno popusca, tokrat pac nisi oz. si uzaljena odsla sama domov (in po njegovih besedah naredila sceno :zmeden: ).

3. Mogoce je tudi tvoj :love: kdaj :zaspan:, pa bi ti se rada ostala z druzbo.

Tu ne bo pomagalo nic drugega kot pogovor, ker ce delata na :duda: in se tebi zdi, da tvoj dragi "zivi iz dneva v dan brez nekega cilja", utegneta imeti se velike probleme.

Sem pametna, a ne? Tudi jaz sem popuscala, popuscala, popuscala, danes pa se cudim, ko ima moj :love: se vedno potrebo po druzenju s "prijatelji" namesto, da bi se vec druzil z nama. Potem pa poslusam komentarje a la "A si po celotedenskem garanju ne zasluzim it mal ven s prijatelji?" Ja, halooo, kaj pa jaz???

Upam, da pri vama se ni tako. Pa vso sreco! :rozica:

p.s. pa to zdaj ni pomenilo, da ko imas :love: in druzino, da moras popolnoma izklopit druzabno zivljenje. Pa se kako pase kdaj pa kdaj. Potrebno je le sprejemat kompromise.

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   Kaj se dogaja
4.6.2005 10:07:15   
Anonimen
Pogovor je edina rešitev. Skrega se pa vsak par vsake toliko, nekateri bolj pogosto, drugi pa manj. Ti bi mu lahko vse skupaj povedala bolj diplomatsko, on bi pa lahko bil bolj uvideven do tebe.
Midva sva imela podobno situacijo kot vidva in sva jo rešila tako:
Če gre on ven s svojimi kolegi, potem mi pove s kom gre in kdaj približno bo prišel domov, da me ne skrbi, jaz grem pa spat. Isto velja, če grem jaz ven z mojimi kolegicami.
Če gremo skupaj ven, se pa že prej zmenva, koliko časa bova ostala. To je prišlo z izkušnjami, samo da mu jaz nisem pred kolegi povedala, kaj si mislim, temveč šele doma. Je pa moj :love: tak, da mu lahko (z malo diplomacije, kot vsakemu moškemu) povem vse, kar me teži in ponavadi moje pripombe tudi upošteva. To velja tudi v obratnem primeru. Partnerski odnos pač temelji na iskanju konsenza, enkat popusti eden, drugič drugi ali pa kar oba. Gre za stalno prilagajanje eden drugemu, kot znak vzajemnega spoštovanja med partnerjema. Zato je potreben pogovor, kjer se partnerja resnično poslušata, ne samo govorita, saj drugače težko izvemo, kakšne želje in potrebe ima drugi.
Pogovorita se, pa bo potem vse po starem.

(odgovor članu judy)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   Kaj se dogaja
4.6.2005 10:08:00   
Jančika_
Lahko, da se motim, a če se prav spomnim, vidva nista več stara 20, a ne. Občutek pa imam, da živita (živi?) ravno tako, kot da bi bila drugi letnik faksa. Če to ustreza obema, prav, vendar se mi zdi, da tebi ne.

Razmisli, kaj si želiš od prihodnosti. Tale "incident" je pravzaprav samo opozorilo, da nimata skupnih ciljev - pa ne zato, ker je on šel naprej, ti pa ne, ampak zato, ker se o tem očitno ne moreta odraslo pogovoriti.

Brez temeljitega pogovora ne bo šlo. Srečno!

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   Kaj se dogaja
4.6.2005 12:12:49   
judy
Hvala vsem za spodbudne besede. Sva se že menila po telefonu, malo ima še užaljen glas:((, upam pa da bova popoldan zadevo zgladila.

Moški so pač res čudni. Težko jim nekaj dopoveš, najvekrat mislijo le nase in da je tisto kar je dobro za njih dobro tudi za nas. No, da ni prej prišlo do kratkih stikov, to ni res. Apak vse so bili le manjši nesporazumi, ki sva jih s pogovori rešila. Tokrat je najbolj počilo. Še naj bolj pa me je razkuril del družbe s katero smo bili. Vem, da so pravi njegovi prijatelji drugačni in tudi on se v njihovi družbi drugače obnaša, tudi do mene. Bom vidla kako bo. Držite pesti!

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   Kaj se dogaja
4.6.2005 12:56:18   
Pupica
ajaa...to pa ni bilo lepo,men bi tut film počil.

Bomo držali:miska::miska::miska::miska:da bo tako kot je treba bit!
Poročaj!

Lp:rozica:

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   Kaj se dogaja
4.6.2005 13:42:07   
Anonimen
Mene pa zanima, kako to, da že delata na :duda:, pa sploh ne živita skupaj? Partnerja najbolj spoznaš šele, ko zaživiš z njim. Kaj pa, če boš takrat ugotovila, da to ni to, pa bo že :duda: na svetu?:zmeden2:

(odgovor članu judy)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   Kaj se dogaja
4.6.2005 16:50:08   
lenika
Ja, tudi mene zanima isto vprašanje kot Blacky. Sama sem zagovornica tega, da morata partnerja vsaj nekaj časa živet skupaj preden seodločita za :duda:, da tako vidita kako resnično skupaj funkcionirata.

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   Kaj se dogaja
4.6.2005 17:05:10   
*Neja*
Ah, kdo bi razumel to čudo, ki se mu reče moški??? Res so včasih mal čudni, sam glede teh "nadaljevanj" po prijateljskih pogovorih (beri: babe grejo domov, moški popivajo naprej) sva midva razčistila: enkrat rečem, da greva, drugič rečem, tretjič vzamem ključe in grem sama. Če se mi ni, se mi ni. Enostavno. Brez zamer, brez trme in kreganja.

Mislim, da imata vidva pred sabo še veliiiiiko dela. Glede na to, da se v štirih letih nista kregala (oprosti, samo to je res nenormalno), pa še živita ne skupaj, načrtujeta pa :duda:?

Mal pogovora - kot so dejale predhodnice - ne bo škodilo.

Upam, da se bo vse skupaj uredilo.

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   Kaj se dogaja
4.6.2005 17:05:29   
tinkatonka
No pri meni je isti primer...tudi jaz ne živim s partnerjem (skupaj sva 7 let)...pa vseeno delava na :duda:. Na zalost je financna situacija taka, da se ne moreva vselit skupaj, sicer bi sla lahko v najemnisko stanovanje, samo glede na to,da si gradiva hiso, bi bil denar vrzen za najemnimo krvavo potreben pri gradnji. Je pa res, da vecino casa preziviva skupaj, on do 5h dela, jaz ta cas pisem diplomo, potem sva pa tko in tko skupaj. Mislim da to ni nic narobe, ce delas prej na :duda:, moras bit pa res 100% preprican da je partner pravi. Sej jaz sem tud vedno zagovarjala to, da ce sva še ne vem kolko dober par, da ni nujno da se bova ujela v skupnem gospodinjstvu. Pa sem svoje mnenje kaj hitro spremenila, ker ga ljubim in je clovek s katerim bi se rada postarala.

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   Kaj se dogaja
4.6.2005 17:14:43   
Anonimen
Test drive je prav fajn naredit preden delaš na :duda:, včasih pa tudi to ni merilo. Ljudje se s časom tudi spreminjamo.

Sem živi primer tega. Verjemi, če nimata pošlihtanih vrednot (kaj komu več pomeni in kaj bi kdo v življenju....) pred :duda:. Potem nastrada otrok. Ker se vsa kopja in nesoglasja tudi nevede lomijo na otroku.

So tudi svetle izjeme, ljudje ki jih zarotira za 360stopinj s prihodom otroka, ampak ponavadi ni to tako. Vidva morata imeti urejen in ENAKOPRAVEN odnos. In to ne tak, da eden vedno popušča drugemu, da vse teče gladko, ampak, da si odkrito in na kolikor toliko kulturen način poveš stvari, ki so občutljive in včasih boleče.

Srečno...držim :miska:

(odgovor članu judy)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   Kaj se dogaja
4.6.2005 19:11:10   
Anonimen
Jaz se spet popolnoma strinjam s pikec0.
Če bi bilo po mojem, se ljudje niti poročati ne bi smeli, če ne bi prej vsaj eno leto živeli skupaj, kaj šele imeli otroke!
Tako da... sori, ampak meni vajina zveza od temeljev ni normalna.

(odgovor članu judy)
  Neposredna povezava do sporočila: 15
   Kaj se dogaja
4.6.2005 19:21:13   
lenika
Jaz razumeme primer Tinkatonke, kjer ni možnosti, da bi živela skupaj. Pri vaju pa , če prav razumem, glede na to, da imata oba svoje stanovanje mi nikakor ni jasno, kako to, da po 6 letih še vedno ne živita skupaj. Midva z mojim sva začela živet skupaj po 5 - ih letih, ker prej nisva imela te možnosti, 1 leto zatem sva se poročila in sedaj 1 leto po poroki sva se odločila za to, da začneva delat na :duda:. Šele sedaj imam občutek, da se resnično poznava in sva pripravljena sprejeti v življenje še novo osebo in tudi sprejeti popolno odgovornost za otroka, ki bo upam čim prej z nama.
Tudi vama želim, da si čim prej uredita življenje in poskušata uredit vsa nesoglasja.

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   Kaj se dogaja
4.6.2005 20:02:06   
Annny
Če v življenju nimata podobnih ciljev in če se ti zdi, da živi iz dneva v dan..bi jaz malo razmislila glede otroka in bi mu to tudi povedala.
Sicer pa je to težko reči, ker ne poznam obeh zgodb.
lp

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   Kaj se dogaja
4.6.2005 21:08:15   
Anonimen
Tinkatonka, brez zamere, ampak kako pa bosta preživljala :duda:, če zidata in ni denarja za najemnino??? Ker otroci so danes zelo draga stvar, vredna vsega denarja, a le, če ga imaš. Otroku ne moreš dopovedati, da je pa sedaj zmanjkalo za pleničke ali hrano?!

Ne vem, v vajinem primeru se jaz zagotovo ne bi še odločila za :duda:, če niti živita ne skupaj.

To je delala moja sodelavka, pa je tamala začela jokat vsakič, ko je videla očeta, klicala pa ga je stric. In še danes nimata pristnega odnosa oče-hči, pa je stara 26 let.

(odgovor članu judy)
  Neposredna povezava do sporočila: 18
   Kaj se dogaja
4.6.2005 21:43:40   
cmokec
Jaz bi tud mal premislila glede otročka, če te že taka stvar tako vrže s tira in zmede. Ali mu ne zaupaš, ker praviš, da nimaš pojma, kje je?

Če sem bila zmatrana, sem dala lubčka in odšla domov, naslednji dan mi je pa povedal, čemu so se še smejali, kaj je pametnega kdo rekel, ... čvek. Sem pa zaupala njemu in družbi, s katero je ostal.

Kaj pa, če mu ne zaupaš dovolj, da bi bila pomirjena, če je ostl zunaj sam?

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   Kaj se dogaja
5.6.2005 17:15:18   
Gina
Ne vem, zakaj se sekiraš? Če bi meni pasalo iti domov, bi šla, pa moj se ne bi jezil in obratno.
Ponavadi pa itak vsi skupaj hodimo, cela družina okrog, sem in tja greva pa vsak sam in to mi je čisto fajn. Seveda grem jaz v glavnem na ženski, on pa na moški čvek.

To, da pa ne živita skupaj, se mi zdi pa čisto mimo. No, če vama paše...mene bi motilo, ker ravno to kaže na neresnost, če odštejemo dejstvo, da se takrat pravi odnos šele začne. Ker takrat šele ugotoviš, kakšen v resnici tvoj partner je, ko ga gledaš 24 ur na dan. Kakšne navade ima, koliko in kaj počne, s čim se ukvarja, kako prenaša tvojo bližino, ali beži...

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   Kaj se dogaja
5.6.2005 23:59:22   
lidia
Naivno in nezrelo, da delata otroka, brez da bi se sploh dobro poznala, živela skupaj torej.


(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   Kaj se dogaja
6.6.2005 9:11:52   
judy
Uf, kar težko sem se prebila čez vaše zapise in razmišljanja. Res sva kar čudna, ja. Naj najprej povem, da sva se v soboto o vsem temeljiti pogovorila, vsak je povedal svoje in sedaj je vse OK.
Mogoče sva res neresna in nezrela, kljub letom, ampak imava se rada in lepo nama je ko sva skupaj, samo včasih pride do kratkega stika. Mogoče sem jaz najin prepir vzelo bolj tragično kot on, trmasta sva pa oba dovolj, da sva zdržala celo noč. On je šel s prijatelji dalje, vendar mi je priznal, da se ni zabaval in se komaj zadrževal, da meni poklical. Najbolj mi je zameril, da sem sceno naredila pred drugimi, če bi jo nekje na samem, bi mi sicer povedal svoje mnenje, pravi pa, da bi potem z menoj odšel domov. Toliko otem. Vsak od naju ima svoj prav in nosi svoj del krivde.

Zakaj ne živiva skupaj? Hja, to pa je tako. Kot sem že napisala imava vsak svoje stanovanje, on garsonjero jaz enosobno. Stanujeva v sosednjih blokih. Samo čez parking greva, pa sva skupaj, V glavnem sva pri meni, ker je pač več prostora. Sva pa pred tem oba dolgo živela sama in po pravici povedano, nama včasih kakšen dan zapaše, da sva sama. Iščeva pa varianto za skupno življenje, najraje hišo. Če bi našla nekaj res primernega, kar bi bilo obema všeč, ne bi razmišljala, prodala bi obe stanovanji in se selila. Je pa res, da če bi on prišel k meni, bi bilo kar tesno, tako pa ima on stvari v svojem stanovanju, jaz pa v svojem, večino časa pa sva skupaj. Med tednom se hraniva kar v službi, včasih greva k njegovi mami, med vikendom pa sva itak ves čas skupaj, tako da bi lahko rekla, da napol živiva skupaj. Kar pa se medsebojnega poznavanja tiče - poznava se že 17 let, delava skupaj, ves čas je med nama nekaj bilo, pred 4 leti pa sva dokončno postala par. Oba si otroka želiva, rada jih imava. Prepričana sem, da bi v trenutku, ko bi zanosila, on reagiral tako kot je potrebno, saj sva enkrat že mislila, da nama je uspelo in v trenutku se je spremenil, pripravljen prevzeti odgovornost. Razočaranje po neuspehu je bilo veliko, pri njemu skoraj večje kot pri meni, rekel pa je da so bili tisti dnevi pričakovanja lepi in da bi želel, da se čimprej ponovijo.

Hvala še enkrat za vaša mnenja, nasvete, nekatere stvari je lažje napisati popolnim neznancem, kot pa povedati nekomu. LP vsem Judy

:rozica::rozica::rozica::rozica:




(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   Kaj se dogaja
7.6.2005 14:57:45   
judy
Hja, malo se res čudno bere. Naj povem, da sva že malo v letih (40) oba in da bi, če bo ratalo, to bil 1. otrok za oba. Tudi reševanje skupnega bivališča je vezano na to ali otrok bo ali ne. Možnosti imava več - ne samo najini stanovanji, ki sta lastniški, lahko pri njegovih starših v hiši, jaz imam hišo, sicer v drugem kraju in bi zanjo lahko kaj iztržila. Zato pa se še nisva odločila za dokončno varianto skupnega bivanja, ker je to odvisno tudi od tega ali bo otrok ali ne. Mogoče naju sedaj kaj bolj razumete, priznam pa, da se vsaki dve leti ne bi rada selila, pač glede na razmere. Da bi pa samo za naju sama gradila hišo ali kupovala veliko stanovanje, pa se mi zdi v tem trenutku nesmiselno. Verjetno bova, ne glede na vse, na koncu pristala pri njegovih starših, ki sta že v letih in sedaj živita sama v hiši. Z manjšimi posegi, bi se jo dalo primerno rešiti za ločeno bivanje.

Toliko o tem. O tem sva se dosti pogovarjala in še vedno se, marsikomu pa je vse skupaj verjetno res čudno, za naju pa čisto logično in normalno.

Sem pa vesela, da moje pisateljske izlive berete in imate nanje pripombe. Vsak pač živi po svoje in svojih možnostih. Midva imava verjetno preveč varjant in se težko odločava za najprimirnejšo.

Verjetno je lažje oditi od staršev, na svoje s partnerjem, pa če je to le podnajemniška sobica, kot pa iz svojega na skupno. Normalno je, da potem iščeš varianto, ki bo ugodna za oba in boljša, ko t je sedanja.

LP Judy

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   Kaj se dogaja
7.6.2005 15:03:13   
Gina
A sem te jaz prav razumela: če otrok bo, bosta živela skupaj, če pa ne, pa ne?
No ja, imaš prav, vsak po svoje, samo res pa je, da te malo težje razumem. Ko sem nekoga imela rada in sem z njim tudi nekaj časa bila, sem hotela biti z njim ne glede na to, ali bova imela otroka ali ne. Zakaj potem to povezuješ z otrokom? Ne štekam, pa saj je vseeno. Kot pač želiš je sigurno ok zate.

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   Kaj se dogaja
7.6.2005 15:24:18   
lenika
Sedaj, ko sem izvedela koliko sta stara, pa še manj vse skupaj razumem, kajti prepirata se okoli takšnih stvari, ki so značilne za najstnike oziroma še nezrele ljudi.

(odgovor članu judy)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
Hoja z držanjem za roko ni priporočljiva!
Vaš otrok še ne hodi, ima pa veliko željo, da bi ga držali za roko in bi z vašo pomočjo hodil. Fizioterapevtka, Špela Go...
Otroci, ki se zbujajo zgodaj zjutraj so ...
Se vaš malček zjutraj prebuja skupaj s petelini, ne glede na to ali je delovni dan ali vikend? Imamo dobro novico za vas...
Prvomajske počitnice so najlepše ob morju
photo
Odkrijte popolno spomladansko harmonijo v Adrii Ankaran, zeleni mediteranski oazi. Napolnite se z energijo daleč stran o...




Dudica.
пеперутка16

Do kdaj je imel vaš otrok dudico?