Gina
|
Ti ne moreš tega namesto svojega naredit. On mora. Ti lahko samo njega lepo počasi in nenasilno na to pripravljaš. Malo razmisli, kakšne vzroke mu lahko navedeš, da bodo njemu sprejemljivi. Ti ga bolje poznaš, pa bolje veš, kaj bi pri njem užgalo. Razloži mu, da je nesmiselno zamerit nekomu, ki je bolan, ki mu možgani ne delajo čisto ok, ker itak ne ve, kaj je narobe naredil. S tem muči samo sebe. Sicer je tipično moško, da kadar pridejo do problema, da se mu umaknejo in čakajo, da bo kdo drug rešil namesto njih (v tem primeru mama), oz. da se delajo, kot da problema ni ali pa da prevalijo celo krivdo na drugega. Trma pa ni nič drugega kot to, a ne. Tiho besnenje na druge, brez reševanja problema drugače, kot z nasiljem. Ampak tvoj si tudi ne zna pomagat, da ne bi tako reagiral. Naučen je bil tako, pa še karakterno je tak, torej mu spet lahko pomagaš samo ti, če si dovolj prebrisana, da boš to speljala na zelo "ženski" način. Če boš šla ti do mame, bo jezen še nate, ker nisi stala za njim, si ga v bistvu izdala na nek način. Si potegnila z mamo, zaradi lastnega ega. Ne mi reči, da je vse samo zaradi njegove sreče. Tudi tebi gre na živce, ker sta skregana, saj to je čisto človeško, pa sploh če nisi tip, ki bi se takole mulil.
Srečno!
|
Natisni
