liliana
|
Predvidevam, da je z izredno odpovedjo s strani delavca enako, kot če da izredno odpoved delodajalec.....če se eden ali drugi pritoži, zadeva konča na sodišču.....če se ne, je izredna odpoved veljavna, kakor tudi vse tisto, kar izhaja iz izredne odpovedi.....na sodišču so pa pomembni dokazi.....se pa strinjam, da je v primeru mobinga težje dobiti dokaze (ker dvomim, da bodo šli sodelavci, ki so ekonomsko odvisni od delodajalca pričat v prid nekdanjega delavca).....
Recimo, da dam primer, ki je bolj običajen in nekako bolj sprejemljiv, ker se delavci res redko odločijo za podajo izredne odpovedi (ker imajo pač premalo pravnega znanja).....delavec dobi izredno odpoved delovnega razmerja iz nekega krivdnega razloga (ne sporazumno, katero ti ponavadi delodajalec moli v takih primerih pod nos, ker potem ne moreš na sodišče)....če se delavec ne pritoži, je odpoved "veljavna", če se pritoži, se zadeva na sodiščih lahko vleče tudi nekaj let, izplen je pa vedno nekako 50 : 50.......vsak se sam odloči ali se bo šel bitko s sodnimi mlini.....veliko tistih, ki se odločijo, tudi bitko dobijo (pa čeprav na višjem ali vrhovnem sodišču), kar pa traja lahko nekaj let, odvetnik stane....zato marsikdo obupa in se ne gre tega........
Zakonodaja pa predvideva, da tudi delavec poda izredno odpoved, tudi določa izrecno kdaj in kako je to možno podati......je pa dobro, da se delavec o takih stvareh posvetuje s pravniki, ker je potreben ustrezen postopek, da je izredna odpoved veljavna (recimo podaja izjave na delovno inšpekcijo, zdi se mi da obstaja celo nek formular).......pravniki pa stanejo....in zato se delavci običajno ne odločajo za take instrumente (kar je škoda po eni strani) in se grejo "razne bolniške" in podobno iskanje lukenj, ker je to kao bolj ziher.......
|
Natisni
