 |
RE: Otrok je takšen, kakršnega naredijo starši
2.10.2005 22:11:30
|
|
|
|
Gina
|
Jaz sem včasih mislila, da je razmerje geni : okolje pol pol. Zdaj pa sem vedno bolj prepričana, da je razmerje na strani genov višje. Mislim, da otrok že pride z zelo veliko količino karakterja, pa tega, kaj ga bo v življenju zanimalo, pa kako bo uporabljal možgane, kar na svet. Mi lahko samo malo usmerjamo njegovo pot. POtem je pa že tako, da smo ljudje toliko različni. Zato gredo nekateri starši lažje z enim, drugi pa z drugim otrokom skupaj. Seveda vsako otrokovo dejanje ne izzove enake reakcije pri vsakem človeku. Zato rečemo, enako sem delal z njima, pa sta čisto različna. V bistvu ne delamo enako z njimi, ker ima vsak otrok svoje fore in zna pritiskat na druge strune, mi pa posledično ne reagiramo na vse otroke enako. "Težki" so nam tisti otroci, ki se rodijo z zelo močno svojo voljo. Ampak taki so, se rodijo. So pametni, odločni, jaz jih zelo spoštujem, so mi velike face. Mi jih lahko le malo usmerjamo, da ne zaidejo, da sledijo eni pozitivni poti, da jim razložimo, kako se čez življenje pride, pa da zraven kaj še dosežeš, da se razviješ. Če jih zelo zatiraš, še vedno ostanejo isti, samo malo bolj zatrti. Hrabri ostanejo hrabri, edino mogoče malo bolj hinavski, plahi pa postanejo še bolj plahi. Ampak zanima jih pa še vedno isto, pa možgani še vedno delujejo analitično ali celostno, hitro ali še bolj hitro.... Lahko pa starši naučimo otroka še hitreje mislit, se še bolj znati postavit zase, naučijo ga, ne imeti kompleksov (tukaj posledično pride prijaznost), pa sprejemanja ljudi...pa take reči, to lahko naredimo.
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
