|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Spet nekaj o šolstvu-članek
26.10.2007 10:53:51   
Anonimen




V SD ne vidijo smisla za sodelovanje pri obravnavi zakona, ki predvideva ukinitev splošnega uspeha.
user posted image
user posted image
user posted image









user posted image
Na šolskem ministrstvu poudarjajo, da so spremembe dobrodošle, saj naj bi odpravljale nekatere administrativne ovire. (Foto: POP TV) user posted image
(Foto: Reuters) Poslanci tretjič obravnavajo predloge sprememb dveh šolskih zakonov, pri čemer so začeli s predlogom novele zakona o osnovni šoli. Državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc je uvodoma predstavila poudarke, ki jih spremembe prinašajo. Šverčeva je pojasnila, da predlagane spremembe omogočajo bolj načrtno vključevanje staršev v šole, razbremenjujejo učitelje ter odpravljajo nekatere administrativne ovire. Z uvedbo obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnjo triado devetletke bo Slovenija postala primerljiva z ostalo Evropo, je prepričana. Državna sekretarka je omenila tudi fleksibilen predmetnik, ki šolam omogoča večjo avtonomijo, več skrbi je po njenem namenjene tudi učencem s posebnimi potrebami.Majda Potrata (SD) je opozorila na pomanjkanje primerne razprave v dosedanjem postopku sprejemanja zakonskih sprememb. Med drugim je bila kritična tudi do opustitve podaljšanega bivanja v šestem razredu devetletke in ukinitve splošnega uspeha. Napovedala je, da v tako zaprti razpravi, kot se obeta, SD ne vidi smisla za sodelovanje.Fantomsko strokovni zakon?
V nadaljevanju predstavitve mnenj poslanskih skupin v DZ glede sprememb zakona o osnovni šoli sta spregovorila tudi predstavnika LDS in NSi. Za Mitjo Slavinca (LDS) spremembe iz šol preganjajo odličnost, Marjetka Uhan (NSi) pa vidi v predlogu sprememb primerne rešitve.Slavinec je dejal, da bo z ukinitvijo ocene uspeha, ki jo predvidevajo spremembe zakona o osnovni šoli, iz šole "pregnana odličnost". Morebitni pritiski staršev se s tem ne bodo zmanjšali, je prepričan. Nihče ne oporeka potrebi po znanju jezika, vendar je sporen način, kako se to uvaja, je dodal Slavinec. Tuj jezik se uvaja kot obvezen predmet, kar bo šlo na račun možnosti za odločanje za izbirne predmete, je opozoril poslanec LDS. Tudi način, kako je bila izpeljana druga obravnava predloga, je po Slavinčevem mnenju vprašljiv. "Gre za fantomsko strokovni zakon," je še opozoril Slavinec, ki je napovedal, da bo poslanska skupina glasovala proti spremembam.Stališče NSi je predstavila Marjetka Uhan, ki je zavrnila, da bi na osnovnošolsko polje stopali kot slon v trgovino s porcelanom. Predlog sprememb zakona po njenem sledi ciljem izobraževanja, kjer bodo pri oblikovanju programov lahko sodelovali starši in učitelji. Pomemben je tudi vzgojni vidik, ki ga predlog podpira, je dejala. V NSi podpirajo postopno uvajanje drugega tujega jezika, ki ga že zdaj imajo mnogi učenci kot izbirni predmet. Cilj predloga je poudariti predmete, ki učencem bolj ležijo, zato je smiselno ukiniti splošni učni uspeh. Fleksibilni predmetnik daje šolam več možnosti, je prepričana Uhanova. Zaradi vsega naštetega bodo v NSi predlog zakonskih sprememb podprli.
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
26.10.2007 17:55:24   
Gina
Ja, predlog zakonov bo slej ko prej sprejet, kakor bodo tudi sprejeti novi učni načrti. Niti enega samega predloga stroke niso upoštevali pri učnih načrtih, eno samo malenkost pri sprejemanju zofvi-ja v zvezi z osnovnimi šolami, vse ostalo je tako, kot v predlogu. Kompletno vse bo sprejeto mimo stroke in predvsem mimo staršev. Strah me je za našega ta malega, v totalno bolanem sistemu bo gor rastel. Žal mi je za naše šolstvo, že zdaj ni bilo kaj prida, po novem se bomo šli totalno razslojevanje + merjenje moči, kateri otrok zmore pri čim rosnejši starosti čim več na hitro vlit v glavo (dolgoročno ne bo važno, če sploh kaj zna). Žal mi je našega šolskega sistema. Predvsem pa mi je žal naših otrok. Zelo bodo bogi. In znanja ne bo. Ga ne bo moglo biti. Preveč vsega je predvidenega. Aja, mogoče bo kaj boljše za bogate otroke. Tisti bodo imeli izjemno boljše možnosti. Tako da hitro, grebte se za denar, od tega bo vse odvisno. Žalostna sem.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
26.10.2007 18:23:32   
Primoza
No malo je zamočil tudi SVIZ, ker ni spacal skupaj kljub močni javni podpori ene piškave pravno formulirane dikcije, ki bi lahko služila razpisu referenduma o tem zakonu.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
1.11.2007 11:09:17   
hejdi
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Predvsem pa mi je žal naših otrok. Zelo bodo bogi. In znanja ne bo. Ga ne bo moglo biti. Preveč vsega je predvidenega. Aja, mogoče bo kaj boljše za bogate otroke. Tisti bodo imeli izjemno boljše možnosti. Tako da hitro, grebte se za denar, od tega bo vse odvisno. Žalostna sem.


user posted image  A lahko to razložiš? Zakaj bodo imeli bogati izjemno boljše možnosti. A oni pa ne bodo bogi, zanje ne bo preveč vsega... ? user posted image  

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
1.11.2007 16:00:53   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: hejdi

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Predvsem pa mi je žal naših otrok. Zelo bodo bogi. In znanja ne bo. Ga ne bo moglo biti. Preveč vsega je predvidenega. Aja, mogoče bo kaj boljše za bogate otroke. Tisti bodo imeli izjemno boljše možnosti. Tako da hitro, grebte se za denar, od tega bo vse odvisno. Žalostna sem.


user posted image  A lahko to razložiš? Zakaj bodo imeli bogati izjemno boljše možnosti. A oni pa ne bodo bogi, zanje ne bo preveč vsega... ? user posted image  


Ja, ravno tako bodo bogi, vendar vseeno malo manj. Če bodo bogati lahko npr. v razredu, kjer bo samo 10 otrok in dve učiteljici, česar v javni šoli niti v sanjah ne bo, (normativ bodo zvišali, oz. so ga že na nek način - v javnih šolah pa ni nobene omejitve predvidene, kar se normativov tiče), če bodo bogati imeli milion pripomočkov, revni pa nobenega, če bodo bogati lahko imeli možnost iti konkretno tja, o čemer se učijo, revni pa že zdaj te možnosti v javni šoli nimajo, če bodo bogati imeli tako okolje, kjer bodo nadarjeni lahko prišli do izraza imeli možnost se izpopolnjevati točno na področju, ki jih zanima, manj nadarjeni pa dovolj dodatne pomoči specialistov in učitelje, v javnih šolah pa je že zdaj vedno manj teh možnosti, ukinjajo jih zakonsko, kaj šele, ko bo šel ves denar, namenjen javnim šolam v zasebne. če bodo bogate šole lahko svoj učni načrt prilagajale konkretnim otrokom (npr. tako, kot je danes v Waldorfski in še marsikateri drugi šoli), jim učnega načrta, ki zahteva grozljive stvari od otrok pri rosnih letih, ne bo treba učiti tedaj, lahko bodo odložili na leto kasneje,( tedaj šele bodo otroci znali, ker bodo zreli za to)česar v javnih šolah ne bo možno niti slučajno, ker so odvisne od tega, kaj reče minister, oz. od javno veljavnih učnih načrtov za javne šole (ki so pa milo rečeno obupno neprimerni, predlagani načrti namreč, ki bodo te dni sprejeti mimo nas vseh), bodo otroci bogatih staršev mnogo na boljšem, kot otroci revnih. In ker bodo ljudje opazili, kaj se dogaja, se bodo prekleto potrudili zaslužit dovolj, da bodo svojega otroka spravili na zasebno šolo, ali pa bodo imeli še manj otrok, kot sedaj, ker jim ne bodo privoščili bede. No, seveda se bo tedaj zgodilo še to, da bodo zgolj otroci revnih staršev na javnih šolah, ki bodo posledično imele manjši, nižji nivo doseženega znanja, morda tudi več nemirov, pretepov, pač posledica socialnega okolja in gužve v razredih, nevrotičnosti zaradi razmer samih, ki se pa kažejo že zdaj v šolstvu - torej bodo starši še manj hoteli vpisati otroka tja. Se pravi na koncu bomo prisiljeni vpisovat otroke v zasebne šole. Tako bo, ker tako je bilo še povsod, kjer so to na tak način uvajali, kot želijo pri nas. Praksa to pokaže. Matr, jaz ne razumem ljudi, zakaj bodo to sprejeli, zakaj se ne zbunijo, vlade, zakaj je to predlagala, a res hočejo razslojevanje, ne le na nivoju zasebnih in javnih šol, še na nivoju tega, kako hitro si bo kdo lahko čim več vsebine knjig zapomnil (zgolj za kratek čas na žalost), čeprav me pravzaprav ne bi smelo čuditi, glede na njhovo politiko, ki teži k starim časom ...niti učiteljev, ki so premalo aktivni, se hitro vdajo v usodo, niti staršev, ki bodo pravzaprav edini poleg otrok resnično nastradali.

(odgovor članu hejdi)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
2.11.2007 16:39:53   
nejcko
Ja, mnogo vsega tega se obeta, vse to, kar je Gina napisala oz. z eno besedo: k nam prihaja AMERIŠKI ŠOLSKI SISTEM. Tisti, ki ne veste, kako to zgleda, si lahko ogledate kakšen ameriški filmuser posted image

Zakaj pa naša vlada tako zelo stremi k temu? Odgovor je čisto preprost in znan - samo Ameriko je treba pogledati! Zakaj pa mislite, da Amerika tako vztrajno tišči v svojem šolskem sistemu, podpira zasebne šole, medtem ko se na javnih učenci med seboj pobijajo? Zato, ker ima od tega še vedno ogromno koristi. Večina Američanov ima zelo slabo izobrazbo, bogati pridejo na izbrane šole in univerze, pridejo do dobrih služb in položajev - denar dela denar, kajne - tisti ta res brihtni in sposobni pa lahko uspejo z veliko sreče - da so opaženi, dobijo kakšnega mecena oz. štipendijo.
Amerika je izrazito kapitalistična država, kjer edino nekaj pomeni denar, zaradi tega sistem omogoča le tistim z denarjem, da pridejo do položajev, saj skupaj z njimi pride v igro tudi ali predvsem njihov denar.
Ostala raja pa je neizobražena in z neizobraženo rajo je najlažje manipulirati. Saj to nas je pa itak že zgodovina naučila, kajne?
Neizobraženim Američanom lahko tipi ala Bush prodajajo american dreams in grožnjo s terorizmom, lahko jim perejo možgane, da so jim vsi na svetu en velik sovražnik, lahko jim perejo možgane, da bodo brez nafte kar umrli, zato je nujno potrebno načeti **** vojn. In raja odhaja s ponosom v vojno, tam ubija in tvega lastno življenje za prazna jajca, ki jih prodaja kapitalističen lobij.

To in samo to je v interesu naši (predvsem trenutni) vladi. Trenutna vlada ima vizijo, da se bodo vrnili nekdanji časi, ko je slovensko zemljo obdelovala delovna in bogaboječa raja, ljudje s kapitalom pa so jih lahko po mili volji izkoriščali in še bolj bogateli na njihovi neukosti. Vse otalo je bil presežek - srednje dobro izobražen in situiran sloj je bil večinoma samo za zdraho. Takih pa vladajoči kapitalci ne potrebujejo. A za to vizijo mora trenutna vlada najprej poneumiti folk oz. mu onemogočiti dobro izobrazbo. Le-ta bo namenjena le njihovemu klanu, saj je le-ta v bistvu njihov podmladek. Velika boss pa je je itak vedno tam, kjer je denar. In krog je sklenjen in zgodovina se ponavlja.


Ja, tudi mene bolijo vse te spremembe, še najbolj me boli to, da moji otroci ne bodo imeli vsega tega, kar je bilo nam nekoč samoumevno.


P.s. pa še na nekaj se pripravite, dargi starši! Tudi prehrana v šolah bo prišla na minimum. Ali boste mogli fajn (do)plačevati ali pa bo vaš otrok stradal.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 17:48:11   
Gina
user posted image  nejcko, to si pa tolk dobr napisala user posted image

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 17:54:07   
Primoza
No saj zakon se bo blokiral in praktično zanesljivo ne bo sprejet v tej obliki. Vendar bi lepše izgledalo, če bi se blokiral s strani stroke, kot da so oz. bodo priskočili na pomoč politiki z leve.


(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 17:59:14   
Anonimen
Gina in nejcko, tolk se stinjam z vama.user posted image user posted image user posted image  Vse bolj se približujemo tem idiotskim Američanom.user posted image  Naši hočejo naredit Ameriko iz Slovenije. Amerika je sicer res dežela priložnosti, kjer lahko skoraj vsak obogati. Samo je malo drugače nategnit 1% Američanov kot pa 1% Slovencev.

(odgovor članu Primoza)
  Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 18:27:55   
Gina
Ne vem, primož, sama sem spremljala te reči bolj od blizu in daleč od tega, da bi bile končane. Stroka je kompletno proti, vendar so namenoma na grd način stroko izpustili. Pravijo, da smo učitelji nesposobni in da ne razumemo, pa take podle...Kako bi lahko stroka kaj storila sploh? Delajo se, kot da ne obstajamo, jasno so nam povedali, da mi itak pojma nimamo, da so zato tam strokiovanjki, ki bodo naredili tako, kot je treba, da smo učitelji itak premalo izobraženi, da bi imeli pravico o čemerkoli razpravljat. In so se delali, da smo tema, nič, vakum. Edina opcija je bil referendum ali pa blokiranje, kot se je zgodilo zdaj. Vendar to ne pomeni, da zakon ne bo sprejet, pač pa da bo odložen, če se jaz kaj na to razumem. In jasno je, da nobenemu kolikortoliko razumnemu človeku vse skupaj ni všeč, se mu ne zdi normalno, razumno ali sploh primerno za sprejem in za uveljavljanje v praksi. In ne zdi se mi čudno, da je drugi del parlamenta  ukrepal. če vlada reče, j... se, naredili bomo po svoje, večino glasov imamo....kaj lahko narediš, razen referenduma ali štrajka? Kaj? Tukaj ne gre za neko razumno vlado, ki bi se bila pripravljena pogajat, ne, gre za nekoga, ki spelje po svoje čez trupla in se ne ozira po ničemer. Stroka je tukaj stranka, ki se je niti vpraša ne nič, pa četudi se stroka na glavo postavi, se vladi sladko .....

Je pa tako, da če ne bi bila vpletena osebno in če ne bi videla na lastne oči, na kako podel način se sprejema vse, kako ta sistem ta hip deluje v praksi, ne bi verjela. Spet smo imeli npr. eno uro časa predelati vse učne načrte za vse razrede, spremenjene in brez možnost še kaj spremijnati, zgolj od daleč pogledati, napisali smo prav hude reči zraven, tako smo bili jezni, razočarani in obupani, pa vendarle....kdo bo sploh naše predloge, pripombe, mnenja bral, če jih že prvič ni nihče? In še nekaj: učni načrti bodo sprejeti. Stroka nima vpliva niti malo, pa smo razložili, prosili, utemeljevali, tulili in kričali, pa ni sprememb vnešenih. Niti ene same samcate. vladi je glavno, da bo amerika pri nas, pa bogastvo in revščina vsak na svoji strani.....tresla se gora, rodila se miš. Otroci se bodo učili črke pri petih letih in seštevali in odštevali bodo z vsemi prehodi, tako kot sem že prvič, pred meseci pisala. Amen. Razen če gremo štrajkat, al pa referendum izsilimo. Kar pa mislim, da resnično moramo. Skrajni čas je že.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 18:45:40   
cmokec
A so bili potem vsi naši podpisi zaman?

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 18:53:19   
Gina
Ne, niso bili zaman, ker so se zato ostali parlamentarci zganili - zaradi široke podpore ljudi. Še enkrat hvala!user posted image  Tako da zofvi ta hip ne bo sprejet (proti temu so se zbirali podpisi), učni načrti pa bodo. Vendar je dolgoročno odprto vprašanje, kako bo s tem: zakonom o financiranju in organizaciji VI. Sama sem opozorila sviz, naj ti dve vprašanji vendarle združijo v zahtevah, oz. naj to vključijo zraven pri stavki, vendar ta hip ne vem natančnega še nič. Vam sporočim čez malo več kot en teden, ko bom bolj točno izvedela vse.

(odgovor članu cmokec)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 19:00:27   
Primoza
Saj referendum bo tako ali tako razen če se ne bodo predlagatelji premislili, kar pa tudi ni povsem izključeno. Po volitvah bo pa itak druga ekipa (tudi s precejšnjo pomočjo takšnih zakonov). Tako je tak neusklajen sistemski zakon precejšnja bedarija, s katerim si desnica pljuva v lastno skledo. Glede na to, da so na univerzitetnem področju pokazali, da premorejo nekaj pragmatičnosti slutim, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi s tem zakonom.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 19:06:48   
Primoza
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Ne, niso bili zaman, ker so se zato ostali parlamentarci zganili - zaradi široke podpore ljudi.


Državni svet se je zganil zaradi njegove sestave in ne zaradi podpisov. Podpisi so bili zbrani (verjetno kar načrtno) bolj nedoločeno. Zadeva bi se lahko pravno ustrezneje formulirala. Referendum z zbranimi glasovi sindikata (in verjetno posledični umik zakona) bi bil veliko bolj kredibilen. Seveda pa bi takšna "zmaga" prinesla veliko manj točk levici, ki bo zdaj očitno odigrala vlogo viteza na belem konju. Po eni strani si takšno vlogo tudi zasluži, ker navsezadnje si niso oni spomnili tako hecnega zakona. Ampak ta trenutek zgodba okrog zakona ni več nič drugega kot šahovska partija pred volitvami prihodnje leto.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 19:08:11   
Gina
Ja, upam da res. Vesela sem, ker so blizu volitve. Še nikdar tako.

(odgovor članu Primoza)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
4.11.2007 19:12:24   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: Primoza RR

Državni svet se je zganil zaradi njegove sestave in ne zaradi podpisov. Podpisi so bili zbrani (verjetno kar načrtno) bolj nedoločeno. Zadeva bi se lahko pravno ustrezneje formulirala. Referendum z zbranimi glasovi sindikata (in verjetno posledični umik zakona) bi bil veliko bolj kredibilen. Seveda pa bi takšna "zmaga" prinesla veliko manj točk levici, ki bo zdaj očitno odigrala vlogo viteza na belem konju. Po eni strani si takšno vlogo tudi zasluži, ker navsezadnje si niso oni spomnili tako hecnega zakona. Ampak ta trenutek zgodba okrog zakona ni več nič drugega kot šahovska partija pred volitvami prihodnje leto.


To se pa čisto strinjam, sploh kar se tiče formuliranosti zadeve, ki bi lahko bila mnogo boljša. Sama tega nisem v celem času razumela - načina namreč, zakoj so izbrali takega, in šele zdaj te razumem, kaj si prej hotel povedati. Jih bom pa zihr vprašala, moram jih, že zaradi sebe.

(odgovor članu Primoza)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
7.11.2007 11:15:24   
hejdi
Lep pozdrav vsem v debati!

Z zgoraj napisanimi mnenji se nikakor ne strinjam. Tako se lahko hujska le množico ljudi, ki se v zadevo ni poglobila in je nasedla na besedo "kakovostno" javno šolstvo. Seveda, kdo pa ne bi podprl kakovostnega šolstva?! Pravzaprav niti ne vedo kaj točno so podpisovali! Samo na osnovi "rekla - kazala".

Pretiravanje v argumentih jemlje kredibilnost. Napovedi šolskih programov za bogate in revne, kot je bilo v enem postu zapisano, primerjave z ameriškim šolskim sistemom (in to iz poznavanja iz filmov?! user posted image  ) se mi zdijo gostilniška in nevredna komentarja.

Me čudi, da učitelji, ki naj bi jim zaupali izobrazbo otrok, izražajo mnenja utemeljena na strahu in na površnem poznavanju razmer v različnih šolskih sistemih. Koliko dni ste preživeli kot učitelji na drugih šolah v tujini, da se lahko ponašate s poznavanjem zadev? Strah pred zasebnim kapitalom v šolah je razumljiv, ljudi je vedno strah česar ne poznajo ali ne razumejo.

Mislim, da s šolskim sistemom še nikoli v zgodovini niso bili popolnoma zadovoljni. Niti stari Grki. Morda je tudi to eno gibalo napredka. A vsaka sprememba v šolah je tvegana in predlagatelji so bili vedno na udaru. Pljuvati kar počez pa je nerazumno dejanje. Kljub temu verjamem v razvoj našega šolstva, čeprav bi sama zastavila marsikaj drugače. Drugače pa lahko zastavim le tisto, kar je v mojih kompetencah. In že tega je v šoli veliko.

Mislim, da bomo s pozitivno držo in navdušenostjo dali otrokom mnogo boljšo popotnico za življenje, kot pa z zagrenjenostjo in jokavostjo zaradi neke ujetosti.

Želim vam lepo, sončno jesen!

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
7.11.2007 12:31:54   
Gina
Ha, ha hajdi, as i iz zavoda za šolstvo ali iz ministrstva, ali si iz zasebne šole? Povej mi samo en, en sam dober argument za karkoli od zgoraj naštetega, da bi bilo upravičeno, da izvedemo pri nas? Za zatiranje javnih šol, za prejetje učnih načrtov, en sam argument. Tole zgoraj je nakladanje v tri dni, kr neki, v bistvu te razumem, ker drugega kot kr neki nakladat itak ne moreš. Ni argumenta za to, kar delajo. Vse skupaj je ena navadna svinjarija do otrok. Pa mi je vseeno, če zaradi tega brišejo vse skupaj. Jaz sem seznanjena z vsemi zadevami ki se spreminjajo precej natančno. Poleg tega sem daleč bolj konpatibilna za to, kakor je vsak učitelj in starš daleš bolj kompatibilen zato, kot katerikoli učen birokrat, ki je od daleč gledal učne načrte nekje drugje in jih na osnovi tega sestavil. Saj veš, sestavljalo je vse ekupaj par ljudi. Tako cel nov zakon o financiranju, kot tudi učne načrte. Tako pri nas to gre. Tako da, če mene vprašaš, nimaš niti enega tehtnega argumenta.  

Edina stvar, s katero se strinjam s tabo, je ta, da bi morali sistem temeljito spremeniti. Pa ne na slabše, zato, ker evropa sili v gnili kapitalizem  kdo bo več in hitrje nekaj znal kratkoročno, kdo bo imel več denarja, za boljše pogoje v šolah...ne zato in ne tako. Spremeniti je treba končno enkrat na bolje, česar sama  v prihodnosti ne vidim (pardon, kot učitelju mi bo vsekakor lažje, šla bom na zasebno šolo, imela manj otrok v razredu, odločno boljše pogoje, tako da kot učitelj bom daleč na boljšem, čist zihr, vendar za ceno desetitisočev trpečih otrok, zaradi nesposobnih snovalcev sistema šolstva, ki hočejo razslojevanje). Je pa res, da dokler ne bomo tako nizko padli, da bo spet morala pasti "bastilija", dokler ne bo folk znorel in odstavil ljudi, ki to počno, ker jim bo že tako hudo, da živet ne bodo mogli, toliko časa bomo šli na slabše.

(odgovor članu hejdi)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
7.11.2007 18:50:56   
hejdi
Ojoj, Gina, čuvaj si zdravje!

Istrijani imamo en zanimiv pregovor, ki se ga je včasih dobro držat: "Lavige la testa al mus, te perdi l'aqua e il savon!"

Vse dobro ti želim!

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
7.11.2007 23:02:59   
Gina
Ne govorim sicer italiansko, niti istrsko, vendar zame velja to, da spreminjam slabe reči, dokler se jih spremeniti da, da plavam, ko so že sprejete, pa se do največje možne mere požvižgam na njih ali se jim umaknem, pa da ponavadi znam razpoznati razliko. Če bi pa sprejela nekaj butastega, zato ker bo itak sprejeto, bi pa ne imela čiste vesti pred slovenkskimi otroki. Je pa res, da če bi vsi tako brcali ob bedarijah kot jaz, da bi šel svet malo hitreje na normalno pot v teh rečeh, če ne bi bilo tolk takih, ki jih samo lastno zdravje briga.

(odgovor članu hejdi)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
8.11.2007 0:52:06   
nejcko
Hejdi, zdajle je že precej pozna ura - sem namreč 4 ure urejala birokracijo za službo (sem strahopeten šolnik, kakopakuser posted image , ti pa verjetno že kar nekaj časa mirno pančkaš), se bom pa potrudila in ti odgovorila jutri.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
9.11.2007 12:47:52   
hejdi
Nejcko, nic se ne boj pozne ure, redko grem spat pred drug uro in mi ta ritem spanja treh do šestih ur na noč čisto ustreza že iz študentskih časov. To so moje delovne ure, kot tudi ti praviš, za urejanje službenih zadev - zato, ker me to zanima, ne iz razlogov, ki jih ti omenjaš. Od kod vam, ljudje, toliko strahu?! 

Opažam, da so tu dobrodošli le tisti, ki zvesto kimajo in ploskajo, če pa kdo misli drugače, ga je treba takoj popljuvat. Sama potrebujem dobro utemeljene in razumne argumente, da zavzamem svoje stališče. Žal je za nekatere posameznike strah dovoljšen razlog.

S kričanjem in brcanjem me pač niste prepričali. Sem tiste sorte, ki ne naseda neutemeljenemu strahu in črnim napovedim, še manj nekonstruktivnim kritikam karpočez. Z izgovarjanjem na učence! Ki si sicer želijo znanja in novih izzivov, ne pa ustrahovanja in poniževanja nekaterih učiteljic in celo staršev... Nekateri učenci imajo res težave z učenjem in potrebujejo posebne metode dela. Vedno več pa je takih učencev, ki so po prihodu v šolo razočarani, ko ugotovijo, da se učijo tisto, ka že davno znajo še iz vrtca. Povejte, drage učiteljice, koliko je otrok v prvem razredu, ki še ne pozna črk, številk, likov, dni v tednu? Razen, če so jih tik pred šolo pozabili, v vrtcih jih namreč še poznajo!

Glede jezika: nisem pristaš raznih zgodnjih hip hop tečajev tujega jezika, razen, če je otrok že v domačem okolju večjezičen. Vendar! Veliko staršev je pripravljenih plačevati za te tečaje. Kasneje pa domače inštruktorje, ki veselo služijo in ustvarjajo še večje razlike v znanju otrok.
Vi torej pravite, da ne smemo dovolit državi, da bi šola ponudila brezplačno učenje tretjega jezika, to naj si privoščijo le "bogati" starši. Sem dala "bogati" v navednice, ker vem, da veliko naših staršev si jemlje dobesedno iz ust, da le omogočijo svojim otrokom čimkvalitetnejšo izobrazbo! Daleč od tega, da bi bili bogati! 
Bila sem v deželi, kjer sedemletni otroci čez počitnice sami delajo tudi do 100 km od doma (če tam dobijo delo), da si zaslužijo denar za šolo. Hvaležni so vsakega dela, še bolj poučevanja! Naše pa zavijamo v vato in jim zato, da nam ne skačejo po glavi raje prižgemo televizijo ali jim potisnemo v roke kako igrico. Vzamemo jim vse želje, vsa hrepenenja, vsa pričakovanja jim izpolnemo na mah, da se le ne bi slabo počutili pred vrstniki. Potem se čudimo, ko v ničemer več ne vidijo smisla. Ja res so bogi. Rojstne dneve morajo praznovati po raznih klubih, ker se mame bojijo, da njihova torta in par prijateljev ne bi bilo dovolj. Obiskovati morajo še pred šolo cel kup tečajev, od jezikovnih do gibalnih, ker starši ne zaupajo vrtcem in šolam, da jim nudijo kvaliteten vsestranski razvoj.

Česa se pravzaprav boji državno šolstvo? Konkurence? Konkurence peščice nedržavnih šol? Javne so itak vse. Ne poznam šole, na kateri bi zahtevali socialni status družin in bi učence selekcionirali glede na bogastvo staršev. Je pa najbrž res, da otroci izobraženih ali zelo delavnih staršev, ki svoje otroke vzgajajo v delu, vztrajnosti in navdušenju, pogosteje dosegajo take rezultate, da si šolo lahko izbirajo. Zakaj si torej ne bi smeli izbrati zasebne šole, če jim ta bolj ustreza? Že sedaj se te šole trudijo, da omogočajo šolanje tudi mnogim otrokom iz socialno šibkih družin. Sem prepričana, da ne šola ne učitelji v teh šolah nikakor ne morejo obogateti, kvečjemu delajo za manj denarja (preverjeno!). Predani so svoji ideji nudenja čimkvalitetnejše vzgoje. Tej predanosti namenijo še velik del svojega prostega časa. Izobrazba pa je itak predpisana z državnim učnim načrtom, ki velja za vse šole. 
Vi torej želite, da bi se na te šole vpisovali le otroci bogatih staršev?
Nismo bogati, pa si želim, svoje otroke vpisati na eno teh šol (govorim o osnovni šoli, srednjo, upam, si bodo izbirali sami). Tudi ne želim prejemati kake podpore, ker sem prepričana, da se lahko s svojim delom preživimo, čeprav skromno. Si pa želim, da nam ne bi bilo potrebno plačevati šolnine, zato ker izbiramo šolo z drugačnimi nazori.

In učitelji v državnih devetletkah? Boste ob službo, ker se bojite, da ne boste konkurenčni? Se vam zdi da se od vas ali od otrok zahteva preveč? Česa pravzaprav se bojite? Dajte prosim to pojasnit brez kričanja in šinfanja ljudi, ki misijo drugače.

Kar se tiče udrihanja čez vlado in njene delavce: še nobeni vladi nismo ploskali! Ne tej, ne prejšnji in tudi prihodnji ne bomo! Pa čeprav bo izvoljena tista, ki jo podpiramo. Tako je po mojem mnenju delo politike. Pogovor o vremenu ali o politiki, če nismo ravno vremenarji ali politiki, je samo kramljanje v tri dni. Koristi ali pa ne samo razpravljalcem in nikomur drugemu. Če želimo kaj spremeniti, si moramo priskrbeti ustrezne karte in zaigrati s pristojnimi ljudmi. Sicer lahko opozarjamo na nepravilnosti in osveščamo javnost, kolikor je v naši moči, a pri tem moramo vseeno paziti na jezik in spoštovanje drugače mislečih. Nevarno je tudi zavajanje in ustvarjanje negativnega vzdušja, ker potem zavremo iskanje prave rešitve in delo postane za vse neproduktivno.

To je moje mnenje. Željno pričakujem vaš odgovor, če ga imate.

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
9.11.2007 14:40:35   
nejcko
Naj najprej odogovorim na tvoj prvi post: tista moja izjava o ameriških filmih je bila mišljena bolj ironično, zato je tudi smajli zraven, čeprav sem tudi mnenja, da je za vsako fikcijo del realnosti. In ameriški filmi, v kolikor niso ZF, črpajo iz ameriške družbene realnosti, kakor iz družbene realnosti črpajo tudi slovenski filmi, pa iranski filmi, pa nemški itd.


IZVIRNO SPOROČILO: hejdi

Nejcko, nic se ne boj pozne ure, redko grem spat pred drug uro in mi ta ritem spanja treh do šestih ur na noč čisto ustreza že iz študentskih časov. To so moje delovne ure, kot tudi ti praviš, za urejanje službenih zadev - zato, ker me to zanima, ne iz razlogov, ki jih ti omenjaš. Od kod vam, ljudje, toliko strahu?! Toliko strahu nam vlivajo naši vrhovni šefi z nerazumnimi birokratskimi zahtevami in hkratnimi nenehnimi grožnjami z inšpekcijo. Sicer ne vem, ali delaš v šolstvu, ampak glede na to, da se spoznaš na šolske zadeve, verjetno veš, da je mobing čedalje bolj prisoten prav v šolstvu. Ker nas je dosti učiteljev zaposlenih za določen čas, se pač bojimo za službe, ker je le-ta vir naše eksistence in eksistence naših otrok.

Opažam, da so tu dobrodošli le tisti, ki zvesto kimajo in ploskajo, če pa kdo misli drugače, ga je treba takoj popljuvat. Sama potrebujem dobro utemeljene in razumne argumente, da zavzamem svoje stališče. Žal je za nekatere posameznike strah dovoljšen razlog.  Osebno sem vesela vsakega pogleda na situacijo, če je le-ta dobro argumentiran. Pri tebi pametnih argumentov  nisem našla.

S kričanjem in brcanjem me pač niste prepričali. Sem tiste sorte, ki ne naseda neutemeljenemu strahu in črnim napovedim, še manj nekonstruktivnim kritikam karpočez. Z izgovarjanjem na učence! Ki si sicer želijo znanja in novih izzivov, ne pa ustrahovanja in poniževanja nekaterih učiteljic in celo staršev...Ustrahujejo in ponižujejo nas nas prav starši (in z njimi njihovi otroci), parv tako isto z nami počno naši vrhovni šefi, ki, če učencu slučajno damo popravca (govorim za OŠ) izvajajo nad nami take pritiske, da glava peče. Vse je potrebno imeti dokumentirano, vse moramo imeti datirano, vse moramo imeti urejeno po točno določenih kriterijih - če vsega tega nimaš, sledijo različne sankcije. Pri vsem tem nas nihče ne vpraša, ali ima otrok učne težave ali ne, ali je len ali ne, ali je sposoben ali ne, ali te je 100x poslal v p.m. ali ne, ali dela naloge ali ne, ali med poukom sodeluje ali samo gleda u luft ... Ne, otrok ni nikoli in na noben način kriv.   

Nekateri učenci imajo res težave z učenjem in potrebujejo posebne metode dela. Šolsko ministrstvo drastično zmanjšuje ure namenjene učencem s PP. 
Vedno več pa je takih učencev, ki so po prihodu v šolo razočarani, ko ugotovijo, da se učijo tisto, ka že davno znajo še iz vrtca. Povejte, drage učiteljice, koliko je otrok v prvem razredu, ki še ne pozna črk, številk, likov, dni v tednu? Razen, če so jih tik pred šolo pozabili, v vrtcih jih namreč še poznajo! Za to nismo krivi učitelji, ampak UN, ki jih delajo ljudje, ki so tisoč let stran od prakse v šolah. Mi moramo hočeš nočeš temu slediti, drugače najeb... Beri: birokracija - mobing -  lastna eksistenca

Glede jezika: nisem pristaš raznih zgodnjih hip hop tečajev tujega jezika, razen, če je otrok že v domačem okolju večjezičen. Vendar! Veliko staršev je pripravljenih plačevati za te tečaje. Kasneje pa domače inštruktorje, ki veselo služijo in ustvarjajo še večje razlike v znanju otrok. Meni v življenju nikoli ni ležala matematika. Nisem jo razumela in pika. In sem jo sovražila. Pa sem se kljub vsemu vpisala na ekonomsko-komercialno SŠ (žrtev usmerjenega izobraževanja - šolska sprememba na ad hoc!), kjer matematike kljub temu da so mi jo podajali na več različnih načinov pri večih predmetih, nisem nikoli bolj razumela, nič bolj marala in je nič lažje v življenju ne uporabljam.
Ko pa sem par let obiskovala tečaje italijanščine, ki mi je všeč, pa jo še zdaj po 20 letih znam kar nekaj, pa čeprav je skorajda ne uporabljam. 
Izgovor, da je danes zaželeno znanje jezikov torej ne zdrži, ker tisti, ki je bukav za jezike, bo ostal bukav tudi kljub učenju 10 jezikov - celo še bolj zmešan bo od vsega preveč - tako kot sem jaz ostala bukava za matematiko.
Vi torej pravite, da ne smemo dovolit državi, da bi šola ponudila brezplačno učenje tretjega jezika, to naj si privoščijo le "bogati" starši. Sem dala "bogati" v navednice, ker vem, da veliko naših staršev si jemlje dobesedno iz ust, da le omogočijo svojim otrokom čimkvalitetnejšo izobrazbo! Daleč od tega, da bi bili bogati! Za "nebogate" ukaželjne učence po tujih jezikih so še vedno na razpolago izbirni predmeti iz tujih jezikov!
Bila sem v deželi, kjer sedemletni otroci čez počitnice sami delajo tudi do 100 km od doma (če tam dobijo delo), da si zaslužijo denar za šolo. Hvaležni so vsakega dela, še bolj poučevanja! Naše pa zavijamo v vato in jim zato, da nam ne skačejo po glavi raje prižgemo televizijo ali jim potisnemo v roke kako igrico. Vzamemo jim vse želje, vsa hrepenenja, vsa pričakovanja jim izpolnemo na mah, da se le ne bi slabo počutili pred vrstniki. Potem se čudimo, ko v ničemer več ne vidijo smisla. Ja res so bogi. Rojstne dneve morajo praznovati po raznih klubih, ker se mame bojijo, da njihova torta in par prijateljev ne bi bilo dovolj. Obiskovati morajo še pred šolo cel kup tečajev, od jezikovnih do gibalnih, ker starši ne zaupajo vrtcem in šolam, da jim nudijo kvaliteten vsestranski razvoj. Vse to je posledica turbokapitalizma, ki nima nič opraviti s šolsko reformo. Prav nasprotno. Že sedaj so v šoli učenci zaviti v vato in zaščiteni bolj kot kočevski medvedi. To so med drugim "sforsirali" prav tisti starši,, ki želijo vse naj naj za svojega otroka ne glede na ceno in kvaliteto. Ker prav ti isti starši se hudo pritožujejo, koliko morajo njihovi otročki doma delati za šolo in nimajo časa za druge dejavnosti. Začaran krog.

Česa se pravzaprav boji državno šolstvo? Konkurence? Konkurence peščice nedržavnih šol? Javne so itak vse. Ni res. Imamo kar nekaj zasebnih gimnazij in celo eno OŠ. Ne poznam šole, na kateri bi zahtevali socialni status družin in bi učence selekcionirali glede na bogastvo staršev. Je pa najbrž res, da otroci izobraženih ali zelo delavnih staršev, ki svoje otroke vzgajajo v delu, vztrajnosti in navdušenju, pogosteje dosegajo take rezultate, da si šolo lahko izbirajo. Zakaj si torej ne bi smeli izbrati zasebne šole, če jim ta bolj ustreza? Že sedaj se te šole trudijo, da omogočajo šolanje tudi mnogim otrokom iz socialno šibkih družin. Sem prepričana, da ne šola ne učitelji v teh šolah nikakor ne morejo obogateti, kvečjemu delajo za manj denarja (preverjeno!). Predani so svoji ideji nudenja čimkvalitetnejše vzgoje. Organiziranost teh zasebnih šol je povsem drugačna. Že to, da so njihove ravnatelje imenujejo na drugačen način kot v javnih šolah, pove dovolj. Zato je tudi vzdušje med zaposlenimi na teh šolah drugačno. In ker imajo v večini mnogo boljše pogoje za delo, lahko svoje delo opravljajo tudi mnogo bolje. In prav gotovo jim grožnje z inšpekcijami ne visijo tako pogosto za vratom, kot učiteljem na javnih šolah. In verjetno so učitelji tam v del. razmerju tudi čez počitnice, medtem ko mnogim učiteljem na javnih šolah, zaposlenim za DČ, pogodbo prekinejo. Zelo stimulativno, se ti ne zdi?
Če se v tem kaj motim, me pa popravi, prosim. Vidim le, da imajo zasebne šole zelo malo razpisov, medtem ko nekatere javne šole non stop in na vsake par mesecev razpisujejo ista del. mesta Tej predanosti namenijo še velik del svojega prostega časa. Izobrazba pa je itak predpisana z državnim učnim načrtom, ki velja za vse šole. Z večjimi ali manjšimi odstopanji.
Vi torej želite, da bi se na te šole vpisovali le otroci bogatih staršev? Konec koncev mi je vseeno. Ker večinoma bodo to ideološko opredeljene šole, za katere menim, da naj jih obiskujejo ideološko opredeljeni otroci. Če pa imajo vsi možnost vpisa, mi pa prosim povej, po kakšnem ključu bodo v primeru prevelikega vpisa učence selekcionirani. Kateri učenci bodo torej odpadli? Ker dejstvo pa je, da imajo zasebne šole točno določeno kvoto učencev. In ker sama praviš, da bodo to dobre oz. od javnih šol boljše šole (sicer res ne vem zakaj naj bi bile boljše in v čem, če morajo biti izenačene z javnimiuser posted image ), potem pričakujem tudi množičen vpis na njih. Torej - kako bodo izbirali učence? Po (pre)znanju? Torej bodo umsko manj sposobni učenci diskriminirani. Po soc. statusu? Diskriminacija revnejših. Po ideološki pripadnosti. Ideološka diskriminacija.
 
Vidiš, odgovori niso preprosti!

Nismo bogati, pa si želim, svoje otroke vpisati na eno teh šol (govorim o osnovni šoli, srednjo, upam, si bodo izbirali sami). Tudi ne želim prejemati kake podpore, ker sem prepričana, da se lahko s svojim delom preživimo, čeprav skromno. Si pa želim, da nam ne bi bilo potrebno plačevati šolnine, zato ker izbiramo šolo z drugačnimi nazori. In kaj boš storila, če bo zaradi prevelikega števila vpisanih otrok, prav tvoj otrok odpadel? Kje boš iskala odgovore na svoja vprašanja in predvsem, se boš kam pritožila? In komu?

In učitelji v državnih devetletkah? Boste ob službo, ker se bojite, da ne boste konkurenčni? Se vam zdi da se od vas ali od otrok zahteva preveč? Česa pravzaprav se bojite? Dajte prosim to pojasnit brez kričanja in šinfanja ljudi, ki misijo drugače. Nekateri se bojimo za službo. Velika večina nas je zaposlena za DČ, zato ob vsakem osipu št. učencev trepetamo za obstanek svojega del. mesta. Celo redno zaposleni. O presingu na nas, sem že zgoraj pisala. In ja, dela imamo že zdaj več kot preveč. Pojavljajo se zahteve, da naj bi bili v šoli polnih 8 ur, od tega po cca 6 ur v razredu, ostali dve uri pa birokracija in priprave. Vse mora biti tipi topi, a na marsikateri šoli si vsi ali pa vsaj po več učiteljev deli en računalnik, en tiskalnik, en fotokopirc. Niti nimamo na voljo vse potreben literature, da o tem, da nimamo svojih kabinetov in torej miru za delo, niti ne govorim.
Za vsak nov TV, računalnik ali nujno potrebni drugi pripomoček večje vrednosti, se mora šola priajviti na razpis in če ima srečo, ji sem ter tja kaj tudi pade.
A po drugi starni gre letno na tone papirja, na litre tinte za fotokop. in tiskalnike, ker mora biti birokraciji zadoščeno. Tukaj se ne špara. Ne špara se na nadzoru nad nami in našim delom, špara pa se na kvcaliteti našega dela.
 
V zasebnih šolah je položaj drugačen. Dokazano je Škofijska gim. v Šentvidu najbolje opremljena šola v Sloveniji sploh! In verjetno imajo tam učitelji tudi ustrezne del. pogoje.


Kar se tiče udrihanja čez vlado in njene delavce: še nobeni vladi nismo ploskali! Ne tej, ne prejšnji in tudi prihodnji ne bomo! Pa čeprav bo izvoljena tista, ki jo podpiramo. Tako je po mojem mnenju delo politike. Pogovor o vremenu ali o politiki, če nismo ravno vremenarji ali politiki, je samo kramljanje v tri dni. Koristi ali pa ne samo razpravljalcem in nikomur drugemu. Če želimo kaj spremeniti, si moramo priskrbeti ustrezne karte in zaigrati s pristojnimi ljudmi. Sicer lahko opozarjamo na nepravilnosti in osveščamo javnost, kolikor je v naši moči, a pri tem moramo vseeno paziti na jezik in spoštovanje drugače mislečih. Nevarno je tudi zavajanje in ustvarjanje negativnega vzdušja, ker potem zavremo iskanje prave rešitve in delo postane za vse neproduktivno. Usmerjeno šolstvo je živ dokaz za negativnost na ad hock in na silo sprejetih šolskih reform mimo strokovne javnosti in javnosti na sploh. Tudi devetletka se pri tem ne bo nič bolje odrzala. V to sem prepričana, ker se že zdaj kažejo negativne posledice.

To je moje mnenje. Željno pričakujem vaš odgovor, če ga imate.


Toliko z moje strani.
LP

(odgovor članu hejdi)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
9.11.2007 18:05:45   
Gina
Hajdi, vidiš, skoraj prepričana sem, da si iz zavoda, ker tako demagoških odgovorov, nekih odgovorov v tri dni, brez argumentov, je človek lahko deležen večinoma le tam, ker so taki ljudje tam na kupu zbrani. Je pa seveda še druga možnost, da spadaš med tiste prepotentne starše, ki v resnici hočejo razslojevanje, pa so ponosni, da rečejo, da je njihov pa v zasebni šoli, ker naj bi to nekaj pomenilo. Hočem reči, da si pač navdušena nad kapitalizmom v najhujši obliki, kjer imajo bogati ogromno, revni pa so v hujšem podnu, kot si človek sploh lahko zamisli.

Mene kot učitelja pravzaprav ni strah ničesar zase. Imam službo za nedoločen čas, po vseh merilih za ocenjevanje tehnoložkih viškov bi bila med čisto zadnjimi, ki bi jih odpustili, delam vse po zakonih in nimam se česa bati. Lahko bi delala po liniji najmanjšega odpora, pa zahtevala od otrok in staršev, kar mi paše, od tistega kar je predpisano, pa bom še vedno imela svojo plačo. Poleg tega poznam nekaj ljudi tudi na privatnih šolah, tako da sem prepričana, da če bom hotela, bom med prvimi sprejetimi tam, ker za svojo rit bom poskrbela čisto zihr, poznajo me pa itak, nisem ravno med skritimi. V bistuv mene kot učitelja stvar bolj malo prizadane, če se distanciram od stvari in rečem: j...ga, boli me k.... za otroke. Naj se starši z njimi ukvarjajo, jaz bom svoje oddelala, pa preverila, ocenjevala, skrbela za birokracijo in šla domov. Vendar nismo vsi kapitalisti po duši. Nekaterim od nas so resnično mar otroci. In brez skrbi da mnogo bolje od tebe poznamo dejanske sposobnosti in razmere na slo. šolskem trgu. Dokler ne deluješ tam, ne moreš imeti pojma o rečeh. Lahko samo veselo čakaš vse hujši kapitalizem, ki ga fura janša. Kmalu ga ne bo več mogel, ker večina ljudi tega noče. No, z redkimi, tebi podobnimi izjemami. In veš, meni je žaljenje to, da si sploh drzneš reči, da si učenci želijo več znanja, ki naj bi ga kao prineslo po tvojem več snovi? Pa a se ti zavedaš, kaj ti govoriš? Naj ti nekdo vliva v glavo pri 11. letih 35 ur na teden snov od jutra do popoldneva, pa še vse si zapomni, dolgoročno...a ti zdrava pamet ne pove, da je to nemogoče. Ti bi pa snov dodala?! Matr, in ti rečeš, da mi brcamo? Meni ti ne brcaš, ti si žaljiva. Zelo žaljiva. Kako si sploh drzneš trditi, da se zgovarjamo na učence! Z dušo sem zgolj in samo pri učencih. Nikogar drugega se to ne tiče, kot učencev. In ja, njim bo zanič, pa če ti še tolk demagogijo zganjaš. Meni bo v vsakem primeru čist ok kot učitelju, hudo mi bo samo kot materi, pa še to vprašanje, ker imam dovolj velike otroke, da ni nujno da sploh v to padejo. Hudo mi bo zgolj za moje otroke, ki jih bom učila, šolske otroke. Nekateri z njimi živimo, jih sprejmemo za svoje, z njimi dihamo in nam je mar zanje, če trpijo, če ne morejo, če so zmedeni, pod pritiskom, če nimajo pogojev. nekateri se brigamo še za koga drugega, kot zgolj zase. Saj vem, tebi to ne bo jasno zgleda.
Ker vidim, da tudi ne veš, kaj otroci v 1. razredu znajo, ti bom povedala:
- večina jih ne zna vseh črk, vendar večina pozna nekaj črk, skoraj vsi se znajo izključno podpisati, nekateri pa niti tega še ne
- grafomotoriko imajo nekateri še kar razvito, nekateri pa ne rišejo še niti glavonožcev
- berejo morda povprečno trije na razred
- vsaj pol jih ne zna glasovne analize, nekaj jih ne sliši niti prvega glasu v besedi
- like poznajo povprečno trije v razredu
- dneve v tednu pozna manj kot pol otrok po vrsti povedat, da bi se pa zavedali, kateri dan je danes, pa še pol manj, o datumu pa ne bi, ker jim ne pomeni skoraj nič, zgolj prazno številko 
- večina jih pozna štrevila do 5, števil do 10 pa ne, še manj jih znajo zapisat, da o številih čez 10 ne govorim, zelo redko kateri jih zna zapisat, številsko predstavo o teh številih, kar je najvažnejše pri matematičnem dojemanju, pa sploh skoraj nihče nima, oz. do 5 ima večina, do 10 polovica, do 20 pa skoraj nobeden, računat do 5 večinoma znajo, do 10 se jih tri četrtine zelo trudi čez celo leto, da to usvojijo, pa še to je komaj dovolj časa do junija, da se to spelje, do 20 pa povprečno znajo to trije otroci na razred - kako na tem svetu si predstavljaš, da bo večina usvojila sešt in odšt. do 20?????????, sploh glede na to, da se niti ena sama samcata učiteljica v celi sloveniji ne strinja s tem, da bi to uvedli, a smo vse nesposobne in butaste, kot je zavodova delavka amalija žakelj napisala, ali to nekaj pove o zavodu in forsiranju reči, ki niso primerne???
-teles ne pozna skoraj noben otrok, še konec leta zelo zelo mešajo like in telesa, kar traja do konca 3. razreda in še naprej


Sama ne vidim ničesar spornega v uvedbi še enega tujega jezika, razen da se mi ne zdi prav, da je to na račun izbirnih vsebin. morali bi zmanjšati obseg obveznih, nepotrebnih birokratskih vsebin učenja in izboljšati splošno znanje, na račun več ur utrjevanja, ki bi jih kot rečeno dobili, ker bi zmanjšali učni načrt pri totalno nepomembnih, postranskih rečeh, ki jih je v obstoječem in v predlaganem UN preeeeeveeeeeč. Tako da, ne vem, kje si prebrala, da pišem o zakonu o šolstvu, niti omenila ga nisem.

Ravno tako ne vidim povezave med prepotentnimi starši, ki otroke vpisujejo v tečaje...ravno o tem govorim, da so kapitalistično usmerjeni, pa da se ne strinjam z njihovimi vzorci obnašanja. Zakaj zdaj obračaš temo?


Potem trdiš, da sem napisala, da jaz želim, da bi vpisovali na zasebne šole samo bogataši svoje otroke? Pa daj no, a si iz hruške padla. preberi, kar sem napisala. Ne bom še enkrat o vzrokih in posledicah in o družbi, ki razslojuje. Se pa ne strinjam s tabo, da starši, ki več delajo, več zaslužijo. Ni vedno res. Starši, ki so imeli to srečo v živlejenju, da so lahko študirali, da so lahko našli primerno službo ali da so podedovali možnosti in osnovni kapital, ki so ga primerno nizkoristili, ali da živijo samo za službo, ....taki so bogati. In to ni odvisno od pridnosti, tudi malo, ampak večinoma od sreče in možnosti ali od zagledanoti v denar, denar, denar....za vsako ceno in na račun vsakogar. Tipična kapitalistična miselnost pri nekaterih, ki razslojuje. Tako misli tudi angleška kraljica in vsaka druga bogatašinja, da je ona nekaj več, ker je sposobna, ne zato, ker se je taka, bogata in na položaju rodila, ampak ker zna....halo?! Je pa res, da starši, ki jim ogromno pomeni denar, to svojo potrebo po grabljenju gotovo prenesejo na tiste svoje otroke, ki so za to dojemljivi, vkolikor nimajo tega že gensko v sebi. In tako se bodo še naprej dokazovali. In ker so zelo zakompleksani, jim denar prinese v kapitalizmu oblast, moč, to pa je tisto, s čimer tešijo komplekse, pa ustanavljajo zasebne šole....in krog je sklenjen. Imamo razslojeno družbo.

Se pa strinjam s tabo, da je nevarno ustvarjanje negativnega vzdušja in da nujno moraš paziti na jezik in na to, da ne zavajaš ljudi. Resnično moraš razmislit o tem, draga moja. Zelo si žaljiva, pristranska in brez argumentov, z veliko obračanji mojih besed, kar tudi ni spodobno.

Aja, če si pa s tem mislila groziti, da boš zdaj proti meni nastopila, kot so mi na zavodu že ničkolikokrat povedali, pa srečno. user posted image  To so tudi demagoške izjave prestrašenih ljudi, s kompleksi, ki nimajo nobenih drugih argumentov, kot obtoževanja drugih z neresničnimi izjavami.

(odgovor članu hejdi)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Spet nekaj o šolstvu-članek
9.11.2007 18:13:29   
hejdi
Hvala Nejcko za te komentarje. Končno eni agumenti, ki se jih da podebatirat!
user posted image  Ti bom tudi jaz odgovorila kar med tekstom - z modro barvo. (Misliš, da naju bodo brisali zaradi dolžine? No, pa nič zato!) 

IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Osebno sem vesela vsakega pogleda na situacijo, če je le-ta dobro argumentiran. Pri tebi pametnih argumentov  nisem našla. To tudi ni bil moj namen. Samo nestrinjanje sem izrazila s strašnimi prognozami, ki jih napoveduje Gina in načinom zbiranja podpisov. Namreč še vedno ne razumem proti čemu se pravzaprav borite in zakaj. Tudi sama nisem zasledila pametnih argumentov za vse tiste podpise, razen tega, da se oblastniki niso dovolj posvetovali z učitelji. Se zato učitelji počutijo užaljene? Kolikor vem, pa je v ospredju (vsaj v medijih se to poudarja) financiranje zasebnih šol.

Ustrahujejo in ponižujejo nas nas prav starši (in z njimi njihovi otroci), parv tako isto z nami počno naši vrhovni šefi, ki, če učencu slučajno damo popravca (govorim za OŠ) izvajajo nad nami take pritiske, da glava peče. Vse je potrebno imeti dokumentirano, vse moramo imeti datirano, vse moramo imeti urejeno po točno določenih kriterijih - če vsega tega nimaš, sledijo različne sankcije. Pri vsem tem nas nihče ne vpraša, ali ima otrok učne težave ali ne, ali je len ali ne, ali je sposoben ali ne, ali te je 100x poslal v p.m. ali ne, ali dela naloge ali ne, ali med poukom sodeluje ali samo gleda u luft ... Ne, otrok ni nikoli in na noben način kriv.  Se popolnoma strinjam s tabo. Tudi s tem, kar si zapisala v nadaljevanju, da so bolj zaščiteni od medvedov! Se strinjam. Tudi težave z inšpekcijo poznam. Take težave imajo še posebej dosledni in pošteni učitelji, ki rečejo bobu bob. Tisti, ki se jim želijo izogniti, delijo same lepe ocene, učenci veseli, starši zadovoljni, težav ni. Niti znanja! To se vidi kasneje, ko imajo težave s takimi učenci srednješolski učitelji.

Za "nebogate" ukaželjne učence po tujih jezikih so še vedno na razpolago izbirni predmeti iz tujih jezikov! Žal se na to premalo spoznam, da bi komentirala. Če je res tako, OK! 

Česa se pravzaprav boji državno šolstvo? Konkurence? Konkurence peščice nedržavnih šol? Javne so itak vse. Ni res. Imamo kar nekaj zasebnih gimnazij in celo eno OŠ.
Mislim, da so vse omenjene javno dostopne, s programom, ki ga določa država. Le ustanovljene so lahko z državnim denarjem ali zasebnim. V drugem primeru je tudi za vzdrževanje in opremo zadolžen zasebnik. To, da so vse javne razumem, da so vsem dostopne na enak način kot državne. V primeru, da država v teh šolah ne bi financirala delo učiteljev, bi zaradi visokih šolnin, postale nedostopne za otroke iz socialno šibkih družin. Potem bi pa to res bile elitne šole za bogate. Si to želimo? (Če se ne motim, je v Ameriki tak sistem. So pa ti otroci pri vzgoji s strani nekaterih bogatih staršev prikrajšani za marsikaj, predvsem za ljubezen. Morda zato toliko nasilja?) V Evropi obstajajo različni sistemi. Niso vsi za posnemat, lahko pa se od njih učimo in razvijemo boljšega. Razen, če naj vse še nadaljnih sto let ostane tako kot je.

 Vidim le, da imajo zasebne šole zelo malo razpisov, medtem ko nekatere javne šole non stop in na vsake par mesecev razpisujejo ista del. mesta  Zasebnih šol je v primerjavi z državnimi le za vzorec, jasno da ne razpisujejo del. mest vsak mesec!

Vi torej želite, da bi se na te šole vpisovali le otroci bogatih staršev? Konec koncev mi je vseeno. Ker večinoma bodo to ideološko opredeljene šole, za katere menim, da naj jih obiskujejo ideološko opredeljeni otroci. Če pa imajo vsi možnost vpisa, mi pa prosim povej, po kakšnem ključu bodo v primeru prevelikega vpisa učence selekcionirani. Kateri učenci bodo torej odpadli? Ker dejstvo pa je, da imajo zasebne šole točno določeno kvoto učencev. Kolikor vem je šol z omejenim vpisom kar nekaj. Skladno s povpraševanjem po teh šolah. Tako je bilo že v času usmerjenega izobraževanja in smo imeli sprejemne izpite. Tudi za na fakultete. Potem so uvedli maturo, ki opravlja to selekcijo. V OŠ so nekaj poskušali z eksterci (katera vlada že? user posted image  ), pa se očitno niso obnesli. Srednje šole, ki ne morejo sprejeti vseh učencev zaradi omejenih kapacitet, si pomagajo s selekcijo na osnovi izkazanih dosežkov v OŠ. Tudi zasebne imajo tak način. Je pa problem, ker, če ti ne uspe priti na željeno šolo, moraš izbrati med tistimi, ki še nimajo zasedenih mest, če ti je prav ali ne. To so hudi šoki, predvsem za starše!
 
In ker sama praviš, da bodo to dobre oz. od javnih šol boljše šole (sicer res ne vem zakaj naj bi bile boljše in v čem, če morajo biti izenačene z javnimiuser posted image ), potem pričakujem tudi množičen vpis na njih. Oprosti, Nejcko, kaj takega pa nisem rekla! Sama sem obiskovala državno šolo in imam tudi sicer o državnih šolah zelo dobro mnenje, čeprav vem, da so težave, ki jih šole in učitelji rešujejo kot vejo in znajo. Delo učitelja je izredno težko, pa če je to državna ali zasebna šola. so pa tudi učitelji, ki delajo po liniji najmanjšega upora in mečejo v slabo luč še vse ostale. Po svoji naravi ljudje prej opazijo slabo opravljeno delo kot dobro. Dobro je itak samoumevno, a ne!? Poglej kaj doživljajo zdravniki, če ga polomijo. Vsa rešena življenja in olajšano trpljenje pa javnosti ne zanimajo. (Malo sem zašla, kajne?) Želim povedati le to, da se tudi učitelji na zasebnih šolah morajo boriti za obstanek in za vpis otrok. Za napake pa ravno tako nosijo odgovornost in starše imajo še prej za vratom!
 
Torej - kako bodo izbirali učence? Po (pre)znanju? Torej bodo umsko manj sposobni učenci diskriminirani. Po soc. statusu? Diskriminacija revnejših. Po ideološki pripadnosti. Ideološka diskriminacija.
 
Vidiš, odgovori niso preprosti! Mislim, da sem ti zgoraj odgovorila, kako to že zdaj počnejo, ne le v zasebnih šolah, tudi v državnih!

In kaj boš storila, če bo zaradi prevelikega števila vpisanih otrok, prav tvoj otrok odpadel? Kje boš iskala odgovore na svoja vprašanja in predvsem, se boš kam pritožila? In komu? Nikakor se ne bom pritožila, ker pritoževanja ne maram. Vpisala jih bom v drugo šolo, ki ji bodo kos. Pomembno je, da se otrok v tej šoli dobro počuti in da se lahko normalno razvija, pa naj bo to državna ali zasebna šola. Pri tem so še najbolj pomembni učitelji in vodstvo šole (ki kot sama ugotavljaš vpliva na vzdušje zaposlenih in posledično na njihove dosežke). Za zasebno šolo se ogrevam iz povsem drugih razlogov.

In učitelji v državnih devetletkah? Boste ob službo, ker se bojite, da ne boste konkurenčni? Se vam zdi da se od vas ali od otrok zahteva preveč? Česa pravzaprav se bojite? Dajte prosim to pojasnit brez kričanja in šinfanja ljudi, ki misijo drugače. Nekateri se bojimo za službo. Velika večina nas je zaposlena za DČ, zato ob vsakem osipu št. učencev trepetamo za obstanek svojega del. mesta. Celo redno zaposleni.  V redu, Nejcko, tukaj te razumem, tudi sama sem zaposlena za določen čas in sem že dvakrat izgubila službo zaradi porodniške. Vendar ne dovolim, da bi me strah ohromil. Če delujemo iz strahu, ne moremo delovati konstruktivno, počutimo se ogrožene in to ni dobro niti za naše delo niti za naše zdravje (zato sem rekla Gini naj si čuva zdravje).
Razloži mi, kako lahko nekdo, ki trepeta za svoje delovno mesto zaradi konkurenčnosti peščice novoustanavljajočih se šol, deluje v dobrobit otrok?
 
O presingu na nas, sem že zgoraj pisala. In ja, dela imamo že zdaj več kot preveč. Pojavljajo se zahteve, da naj bi bili v šoli polnih 8 ur, od tega po cca 6 ur v razredu, ostali dve uri pa birokracija in priprave. Vse mora biti tipi topi, a na marsikateri šoli si vsi ali pa vsaj po več učiteljev deli en računalnik, en tiskalnik, en fotokopirc. Niti nimamo na voljo vse potreben literature, da o tem, da nimamo svojih kabinetov in torej miru za delo, niti ne govorim.
Za vsak nov TV, računalnik ali nujno potrebni drugi pripomoček večje vrednosti, se mora šola priajviti na razpis in če ima srečo, ji sem ter tja kaj tudi pade.
A po drugi starni gre letno na tone papirja, na litre tinte za fotokop. in tiskalnike, ker mora biti birokraciji zadoščeno. Tukaj se ne špara. Ne špara se na nadzoru nad nami in našim delom, špara pa se na kvcaliteti našega dela. Ja, to JE problem! A zakaj se torej branit zasebnega denarja, ki bi se vlagal v stavbe in opremo?
Sicer pa prihajamo vsi učitelji iz istega lonca, pa če dobimo zaposlitev v državni ali zasebni šoli. Vsak se trudi po svojih najboljših močeh in se znajde v razmerah na katere pač naleti. Ali pa zamenja službo, če jo lahko. Najslabše je jamrati in udrihati po drugih. Poznam veliko dobrih učiteljev, ki so odšli iz šolstva, tudi zaradi omenjenih težav. Sama bi raje zaupala otroke zadovoljnim učiteljem kot nezadovoljnim.
 
V zasebnih šolah je položaj drugačen. Dokazano je Škofijska gim. v Šentvidu najbolje opremljena šola v Sloveniji sploh! In verjetno imajo tam učitelji tudi ustrezne del. pogoje. Zakaj bi se torej branili zasebnih šol?
Tudi državne se zelo razlikujejo v opremi. V srednji šoli je naš predsednik razreda za en teden gostoval na bežigrajski gimnaziji in, ko se je vrnil, je imel kaj povedati! Tudi njihov ravnatelj nas je obiskal in imel predavanje (žal se ne spomnem vsebine). Vsi smo takrat to šolo občudovali in jim zavidali pogoje, ki so jih tam imeli. Ne vem, kako je danes. Pa je državna šola!




Še to: ko sem po faksu iskala službo v šolstvu, je bil problem, stokovni izpit. Na razpisih so imeli prednost učitelji s strokovcem. Razpisi pripravništva s strani ministrstva so bili omejeni in so mi prošnjo vsaj trikrat zavrnili, celo volontiranje pripravništva takrat ni bilo možno. Danes je to skoraj edini način, da kot učitelj prideš do službe. Pa sem šla v industrijo. In zaradi nosečnosti službo dvakrat izgubila (zaposlitev za določen čas, pač). Doživela sem tudi nepravilnosti, zaradi katerih bi lahko tožila zelo ugledno podjetje. Pa nisem, ker verjamem v svoje sposobnosti in sem bila pripravljena delati tudi pod slabšimi pogoji, da sem le imela delo. Kot vidiš, mi ni bilo z rožicami postlano. Vem, kaj pomeni trdo delo in vztrajnost, zato me ni strah!
Pripravljena sem razpravljati, vendar v umirjenem tonu, s pravimi argumenti!
 
Lp!

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
Norice ali vodene koze
photo
Norice ali vodene koze so najpogostejša nalezljiva bolezen z izpuščaji. Bolezen se pojavlja skozi vse leto, v večjem šte...




Nos.
пеперутка16

Kako majhnim otrokom čistite nos?