 |
RE: Zakaj si poročena in imaš otroke, če
27.9.2005 18:24:13
|
|
|
|
Gina
|
Ja, kaj naj ti rečem....
Jaz bi ji rekla nekaj takega:
Ja, mami, res ne vem, zakaj sem poročena. In res mi ni jasno, kako me lahko sploh kdo prenaša. Res sem nesposobna in res sem neredna. Obup. Resnično si ne zaslužim nobene ljubezni. Ne vem zakaj mi ne uspe, da od utrujenosti ne crknem, ampak imaš prav, moram se še malo bolj potrudit. Le kako to, da se me sploh kdo upa na cesti pogledat. In res ne vem, kako to, da se mož še ni odselil, ko nima dovolj dobre služabnice za ženo. Pa pomisli še nekaj, otrok si ga drzne ponoči zbudit. Joj, joj, najboljše, da se kar obesim. Pa najboljše, da se me odpoveš še ti. Mene je sram, ker sem tvoja hči. Dobro da si vsaj ti tako prijazna do mene, da me vedno spodbujaš in bodriš. Res ne vem, kaj bi brez tebe. V veliko oporo si mi, vedno mi pomagaš, razumeš in vedno dviguješ mojo samopodobo. Rada te imam, mami.
In bi ji dala enega lupčka, pa še objela bi jo.
Mogoče bi ji prišlo do možganov. Če pa ne, pa tudi nič hudega. Ji pač možgani ne funkcionirajo, ne moreš pomagat.
|
|
|
|
Natisni
jezna sem pa kot ris. 
zate! Pa držmo fige da bo mesec hitro naokoli! 
