Gina
|
Ne bi rekla, da sem zamenjala prijatelje, ko so se rojevali otroci. Večina jih je imela otroke še pred mano, vsi pa ne. Zdi se mi, da sta dva človeka prijatelja, ko sledita isti ali podobni ideji, ko imata podobna razmišljanja, ko en drugemu nekaj dajeta, kar medsebojno rabita. Če se zamenja ideja, razmišljanje, potrebe, vrednote, če si ne dajeta več, kar rabita, se njune poti razidejo, tudi moje so se z nekaterimi prijatelji....vsak gre za svojim trobentačem v glavi. Nič ni narobe s tem. Vsakič, ko izgubiš prijatelja, prideta dva nova. To ni nobena tragedija.
Pa še nekaj je, če so bili prijatelji, je velika možnost, da jih imaš lahko še naprej rad, čeprav na drug način, čeprav nisi več tako zelo povezan frend, čeprav si bil razočaran od njega. Odvisno od tvoje posesivnosti. Pa od časa, ki mine, odkar ti prijatelj več ne daje tistega, kar nucaš. V vsakem primeru pa vsak prijatelj pusti na tebi nekaj lepega, nekaj, kar si se od njega naučil o življenju v trenutku, ko si to rabil. Nič pa ni večno. OK je tako.
|
Natisni
. 
ostala pri istih prijateljicah 
, to pa ne, ker sem že od vedno rada v stiku z drugimi.
je pa res, da se ti s kakšnimi znanci enostavno ne da več pogovarjat, ker veš, da ne boš od pogovora odnesel nič. tako potem tudi iščeš stike z drugimi mladimi starši, ki imajo podobne težave in so v podobni situaciji. 
