Anonimen
|
ok,zgleda,da nismo edini s takimi težavami...
tudi moj ima čisto neka svoja pravila,čisto out.
on pravi,da jaz punce čisto preveč razvajam,da jim dovolim preveč,da jih nikoli ne kaznujem,da...
jaz sem mnenja,da so to vendar otroci in nanje ne moremo gledat kot odrasle ljudi.vedno jima naložim toliko,kolikor vem,da zmoreta narediti sami (pospravita svoje reči za sabo,cunje,igrače in to...). ju ne tepem,se ne derem ves čas nanju,ju ne kaznujem,...in sem prepričana,da se da vse urediti s pogovorom. no,včasih mi pri taveliki ne uspe lih,potem ji recimo ne dovolim k računalniku par dni in je ok.
on pa si vzgojo predstavlja nekako tako: otroci morajo vse doma delati enako kot mi oz. namesto njega. pa kolikokrat si misli,da bo tavelika pospravila nekaj namesto njega,da bo on lahko gledal tv!!
in da jih je treba vzgajat z neko vojaško disciplino,jih premlatit vsake toliko,jih kaznovati za vsako reč,kričat,...
mah,sem totalno razočarana nad njim.sploh,ker je pokazal pravi obraz,ko sva že imela  .
nekaj časa sem ga še poskušala prepričati,da ne razmišlja prav,da otrok se ne tepe in to. potem mi je razložil,da je njihova mati njih vzgajala tako in da so zrasli v čisto normalne ljudi .
zdej pa... vedno vztrajam pri svojem in mu ne dovolim,da bi kakorkoli izvajal svojo teorijo vzgoje...
sicer pa... se je itak odselil v spodnji štuk,tako,da imamo mir.
|
Natisni
