rainbow
|
Dobrodošla v klub!
Ja, kot pravi Lenika, je to normalno obdobje, vendar zelo naporno za starše. Tu se po mojem mnenju začne prvi pravi preizkus vzgoje. Naša :roza: je že nekaj časa v tej fazi tako da sem postala že prava izvedenka za krmarjenje tega našega čolnička.
O tem bi lahko napisala mnogo, a le na kratko: otroku moraš dovolit, a se ti upre in razvija svoj jaz, zato ji popusti v stvareh, ki niso ne vem kako nujne, nevarne zanjo; pri pomembnih stvareh (kot napr, spanje, vtičnice, pač, nekaj kar absolutno ne dovoliš) pa vztrajaj; moja Lia še vseeno poskuša tudi pri stvareh, kjer ve, da ne dovolim, vedno znova preizkuša meje; najbolja varianta po moji ugotovitvi je rečt ne in ne ne vem kaj razlagat, nakladat ali kregat; pri nas pogosto pomaga če samo resno odkimam, so pa še druge variante: jo odnesem vstran, obrnem na hec, zapojem kako pesmico, jo objamem..... odvisno od situacije, v glavnem, moraš bit kar čarovnik;
Edino dret se ni fajn na otroka, še bolj trmari; tak da jaz sem se že navadila malo vdihnit in potem reagirat, seveda sem pa kdaj tudi jezna; recimo, ko vdari mlajšo sestrico, pa jaz: to se ne sme delat... in ona drugi dan znova, to še nisva dorekle.
Tak da je kar luštno :hudicek:
Zdaj ravno prebiram knjigo Otroci so iz nebes, je fajn stvar, po mojem mnenju.
pa lepo trmarite;)
|
Natisni
