brunetka
|
Po mesecu dni se ponovno javljam. Še sama ne morem verjeti ampak - napredovali smo  . Samo ne upam se prehitro veseliti.
Vmes se je kar veliko dogajalo in partner je šel tudi na socialno, da se z nekom pogovori kako in kaj storiti in predlagali so mu, da za začetek lahko oni organizirajo soočenje in se z obema pogovorijo. Potem sva se odločila, da bivši dava še eno priložnost, če ne bo šlo pa greva spet na CSD in če bo potrebno tudi na sodišče. Prebrala sva tudi zakon o družinskih razmerjih in tam notri res vse lepo piše, da meni kot novemu partnerju ne sme omejevati stikov, prav tako tudi ne njegovim staršem itd.
Torej, nekaj časa se z otrokom nisem videla, potem smo pa imeli družinsko srečanje in je šel dragi po otroka in smo se skupaj peljali. Pot je bila dolga, že v avtu je bilo vse OK, pogovarjali smo se in smejali. Prišla je tudi moja družina in bili so tako veseli, ker so tudi oni lahko končno spoznali otroka. Seveda pa je moral bivši prej spet zatrditi da jaz ne bom zraven, saj drugače ne bi dobil otroka. In spet je moral dobesedno skoraj na kolenih prositi ali lahko pride po otroka.
Bili smo cel dan skupaj, vmes ga je dragi večkrat vprašal če je vse ok, in proti večeru me je otrok celo sam na sprehod peljal, pogovarjala sva se in na koncu me je tudi za rokico prijel. Me je od presenecenja skoraj kap!
No še isti večer je bila spet pizd.... z bivšo, ker je otroka takoj po prihodu zaslišala in izprašala. Naslednji dan jo je pa moj dragi poklical nazaj in se pošteno pogovoril z njo.
Sem tako ponosna na mojega dragega, ker se je res dobro pogovoril z bivšo, vse razčistil in se postavil zase (in za otroka). In ponosna sem na otroka, ker me je kljub vsemu grdemu kar mu je mamica povedala o meni, ob ponovnem snidenju zelo lepo sprejel. Bila sem sprva malce zadržana, ker nisem vedela ali me otrok res ne mara in noče videti kot je povedal ali pa je vse rekel zaradi prisotnosti mamice.
Po pogovoru pa sva lahko samo upala, da je imelo kaj haska in čakala kaj bo. No zadnjič pa je poklical tako kot sta se dogovorila in brez problema dobil otroka. In tako smo prvič po 2. letih imeli tudi njen žegen, da smo lahko skupaj.
Mislim da je imelo ključno vlogo to, da je omenil da je bil na CSD, in da se naj zaveda, da če bo tako nadaljevala, da lahko skrbništvo tudi izgubi.
Sedaj upam, da so prepiri glede tega zaključeni, ker kmalu bo doživela še en šok - namreč delava na  in upava da bom kmalu  .
Hvala vsem da ste mi prisluhnile in pomagale z nasveti.
|
Natisni
