špelin@
|
Ko gre za varnost otrok v cestnem prometu, vedno znova pridejo trenutki, ob katerih se zavemo, da se o navedeni problematiki premalo ve, preredko govori in se nenazadnje glede tega dostikrat tudi močno nedosledno obnašamo.
Naši prvošolci so si pred zaključkom šolskega leta privoščili plavalni tečaj na bazenu. Od šole do bazena in nazaj so jih vozili z dvema kombijema, ki služita svoj kruh kot taxi vozili. Vse lepo in prav. A v ponedeljek, 19.junija, ko so otroci "oddelali" drugi dan tečaja, se moja hčerka popoldne stisne k meni in reče: "Mami, nekaj ti moram povedati."
Sledila je izpoved mojega otroka, da se v kombiju ne pripnejo z varnostnim pasom in da se tako noče več voziti. Da je iskala pas, čeprav jim nihče ni omenil, da bi se bilo sploh treba pripeti, in da ga ni bilo... Tako se je ena skupina otrok vozila v petek in ponedeljek. Drugi dve skupini sta uporabljali drugo vozilo, kjer so poskrbeli za njihovo varnost. Ironija ob opisanem dogodku je, da sta bila voznik in sopotnik (spremljevalec) striktno pripasana. Žal se učiteljici z omenjenim vozilom nista peljali, ker bi v nasprotnem primeru ustrezno odreagirali. Drugo skupino je namreč spremljal gospod X, ki je v šoli zaposlen kot varnostnik, v tem primeru pa je sodeloval kot spremljevalec.
Seveda sem takoj obvestila policijo in prihodnji dan je policist prišel preverit stanje vozil. Na tem mestu želim posebej izpostaviti skrajno neresno ravnanje zgoraj navedenega varnostnika oz. takratnega spremljevalca, ker si je pred pregledom kombija vpričo policista celo drznil izjaviti, da ni dovolil speljati, dokler otroci niso bili pripeti. Poleg tega je na moje vprašanja, ali torej trdi, da moj otrok laže, odgovoril: "Ja." Na laž so bile njegove besede postavljene že v naslednji minuti, ko je policist ob pregledu kombija ugotovil, da varnostnih pasov vozilo dejansko ne premore, zato ni dovolil, da bi se ga uporabilo za prevoz otrok. Zavedam se, da je gospod X popolnoma neustrezen za delo z otroki, ker mu manjka čut za odgovornost in ena čisto spodobna mera poštenja.
Za hitro ukrepanje in vestno opravljanje svojega dela bi se rada glasno zahvalila policistu in pomočnici ravnateljice, ki sta zadevo vzela resno ter otrokom uredila varen prevoz. Vsi se namreč strinjamo, da je skrb za varnost naših otrok bila in ostaja ena od prioritet, ki smo jih odrasli dolžni spoštovati. Koliko je v zadevi odgovoren voznik oz. lastnik vozila, si ne upam soditi.
Vsem staršem in ostalim, ki jih druži delo z otroki, polagam na srce, da si vzamejo čas ter preberejo pravilnik, ki se nahaja na spletni strani http://www.policija.si/si/preventiva/promet/prevoz.html
Informiranost rešuje življenja.
In naj moja deklica ve: neskončno ponosna sem nanjo, ker pravila v cestnem prometu jemlje resno. In ker ne laže. Zdaj sem dobila realno povratno informacijo, kako zelo pomembno je, da otroke osveščamo in jih naučimo, naj imajo sami sebe radi.
Odraslim v poduk pa tale misel: da nas mora 7-letni otrok v svoji nedolžnosti opozoriti, kako grobo kršimo njegove z zakonom določene pravice, ki se nanašajo na ohranjanje njegovega življenja, potem je z nami in našo družbo resnično nekaj hudo narobe.
Zgornji sestavek bom v bolj ali manj nespremenjeni obliki poslala v objavo lokalnemu časopisu – s to razliko, da bomo glavni akterji konkretno poimenovani.
_____________________________
~ NeVeR RuN FaStEr ThAn YoUr GuArDiAn AnGeL cAn FlY ~
|
Natisni
