oka
|
No vidim, da nisem edina z skoraj nemogočo dveletnico. Jaz z mojo že čez mesto ne maram hodit, ker se gospa sprdnejo, da ne bi hodili, ne bi bili v vozičku... Pa da ne omenim, kako zmerja ljudi, ki jo ogovarjajo. Me je prav strah, da jo bi kdo ogovoril, ker najprej se zadere "NE", potem "BEJŽ", in če se tisti, ki jo ogovarja ne umakne, potme sledi še "TI MALA (tamala) PODKA DUŠ". Mene je ponavadi pošteno sram, ker ljudje začnejo zavijati z očmi. Zadnjič je eno gospo, ki se je sklonila k njej in jo ogovarjala gladko malo klofnila, ker ji ni dala miru. Sem jo takoj prijela za roko in okrgala, da se to pa ne počne, pa ni niti trznila. Še naprej je gledala prav pisano.
Trgovina pa je tudi pojem zase. Čeprav jo imam vedno v vozičku, ji nekako vedno uspe predelati cene, zmetati kaj na tla (zadnjič sem v zadnjem hipu ujela steklenico vina), čakanje v vrsti je tudi mora, da bi ubogala pa ji seveda na kraj pameti ne pride. Pa ne pomaga nič, ne kreganje ne ignoriranje, ne prigovarjanje, je kot mali pitbul, ko se v nekaj zapiči zlepa ne popusti. Ko pa je z nama v trgovini še ta večji, potem... Pa sej bo enkrat boljše a ne?!
LP
< Sporočilo je popravil oka -- 17.10.2006 14:36:36 >
|
Natisni
. Je pa res, da (zaenkrat še) nimam izkušenj z dvema. Je pa pred očmi publike tudi že kaka po riti padla. Žal.
