|
Uporabniki na tej temi: nihče
|
|
  | Stran: [1] |
| Uporabnik | |
|
 |
RE: Sim(anti)patije vašega otroka
17.5.2007 21:02:49
|
|
|
|
Anonimen
|
Pri nas je bilo podobno pri moji nečakinji. Ampak to samo zato, ker jo je moja mami vedno bezala, daj mi lupčka, pa a si kaj moja, pa objemala bi jo, ona pa tega ni hotela in jo je kr mal zavračala. Po drugi strani pa je oboževala mene, ker sem se z njo igrala, pela in plesala, lupčke pa mi je dajala kot po tekočem traku. Meni in svojima staršema, pa nobenem drugem.  
|
|
|
|
| |
RE: Sim(anti)patije vašega otroka
18.5.2007 5:30:10
|
|
|
|
Anonimen
|
Hvala za odgovore. Sam menim, da je problem v tem ker je pri komunikaciji babica usmerjena v sebe in ne v otroka. Da pojasnim, pri cartanju pričakuje odziv otroka (kakršnega si je pač ona zamislila), da bi bila sama zadovoljna. Če tega odziva ni, se ohladi, prižge čik in sanjari naprej, kako bi lahko bilo. Zamislite situacijo, otrok se udari, ona prileti k njemu, da ga pocarta, on še bolj v jok, "pusti me", 15 minut kasneje že veselo kosita travo vsak s svojo kosilnico in stvar čudovito funkcionira (komunikacija je direktna, cartanja ni, je pa akcija).
|
|
|
|
| | Stran: [1] |
Najbolj brane vsebine v rubrikiBLOG: Ljubki kaos velike družinePreden sem postala mama, sem v mislih vedno imela dva otroka, hišo in psa. No, plani so šli "po svoje".
Zadnje s foruma
Gosta hrana.
пеперутка16
Kdaj ste pričele z uvajanjem goste hrane?
Natisni
