Lorencia
|
Lidija lep pozdrav,
torej, kot so ti napisale že vse predhodnice...daj času čas. Otrok bo že prišel ob pravem času. Moje mnenje je, da tvoj fant gleda dokaj razumsko na situacija - zato lahko pogledaš iz te strani, da njegove želje spoštuješ in si jih razlagaš, da le želi zagotoviti otroku, ob rojstvu čim boljše pogoje...torej dobre pogoje za mlado družinico.
Danes je zelo težko kupiti stanovanje...če vzame mlad par kredit, ga odplačuje leta in leta...zraven tega, pa je potrebna redna zaposlitev, otrok pa je otrok - ne smeš si ga želeti samo zato, ker izgledajo luškano, ko jih vidiš v vozičku.
Lahko ti povem mojo situacijo, prosim da je nikakor ne razumeš kot da jo enačim z tvojo, niti je ne želim - ampak sem se pač spomnila.
Tudi mene je točno pri 20 - 21 letih dobesedno zajel nek val - velika želja, da želim dojenčka...na vsak način želim dojenčka in pika. Fant je bil starejši isto 6 let in kar nekaj let sva bila skupaj, ter prav tako zaročena ( oba živela pri starših ). Jaz sem hodila po trgovinah, gledala vozičke itd..in sem zelo sanjavo mislila, ja bova pač kupila stanovanje, najmanjši problem  ...
In meseci so tekli, ter nič se ni zgodilo  ...potem je v vezi začelo škripati, ni bilo več zaupanja, fant oz "zaročenec" mi je pokazal temno plat sebe, za katero bi dala roko v ogenj, da ne obstaja in šla sva narazen.
Sedaj že 2 leti živim z novim fantom in vidim popolnoma drugačno sliko, kako sem z glavo skozi zid nekaj želela in sploh ne vem, kaj mi je bilo. Nikakor, ti ne želim reči, da bosta šla s partnerjem narazen, ampak da obstaja obdobje, ko si nekaj tako močno želiš , da si malce "slep" in je fajn, če te nekdo postavi na realna tla.
Verjamem, če počakata vsaj 6 mesecev in v tem času poskusita urediti čim več življenjsko pomembnih stvari ( služba, stanovanje ), da enostavno ni varijante da bi obžalovala, ker si prestavila nosečnost za kratek čas.
|
Natisni
Pomagajte mi prosim z nasveti, kako da se pogovorim z njim, da ga ''omehcam'' in da zacneva spet na novo. 
Potem pa naj še on tebe
Pa veste, da sem ze tako poskusila pogovor. Nekako mu nisem od SS, ki je bil septembra, nic omenjala bebic, celo sama mu pravim, da bova pocakala do marca 2008. Nekako ga tudi razumem in Nasy prav imas res ga skrbi financno stanje in zato je tudi prvic malo ''cviknil''
pa nič... 
z nekom ki si to resnično želi kot pa z nekom k je bil v to "prepričan".
No, takrat ko nekaj takega cutim, me prime neustavljiva zelja in ne razmisljam vec tako trezno.. pa saj razumete, se posebno tiste, ki ste ze sle nekoc cez to. 
