Principeska_
|
Dober večer punce,
zelo si želim otročička. Želja se mi je skoraj izpolnila pred slabima dvemam mesecema ko sem zagledala + ampak na žalost se je vse skupa končalo z SS. Fant je takrat bil navdušen, sedaj pa ko bi lahko ponovno šla v nove boje, bi on rad počakal. Moja želja po pa je tako velika, vem, da sem pripravljena na otročička, strah pa me je, ker morda kasneje ne bi mogla zanositi, saj imamo že gensko težave v družini z zanositvijo. Vem, da ne smem biti sebična in upoštevati le to kaj si jaz želim, ampak ne morem vam povedati kako zelo rada bi skrbela, nosila, carla, ljubila, ... to malo bitje. Z fantom se veliko pogovarjava, včasih se po pogovoro počutim tako potrto in majhno, ranljivo, zavedam se da za otroka morata biti oba pripravljena in če eden ni za to ne gre. Sama ne vem kako si naj pomagam, da bo ta nepotešljiva želja se zmanjšala, ker ne morem več tako, veliko jočem, ko sem sama, ko pa hodim po ulici in srečam srečne mamice z otročki, se mi trga srce, ko vidim kako so srečne, jaz pa sem tako žalostna z svojo veliko željo... 
< Sporočilo je popravil Principeska_ -- 19.3.2008 21:34:40 >
_____________________________
Eno * za srečo, eno * za smeh, eno * za iskrice v očeh, ..., pa kaj bluzim, vse zvezde z neba naj se vam usipajo v dlan in vam polešpajo dan.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, pa ga kar ni in ni... Ampak prišel bo čas tudi za to. Za ene prej, za druge malo kasneje. 
