majana
|
Lep pozdrav od fosilke tu gor. Sicer nisem redna pisalka ;), sem pa redna bralka. Sem se odločila, da vam povem, kako se mi je zasukalo zdravljenje. Torej v povzetek. 4x klomifen - brez efekta, spermiogram OK, HSG OK. Pridem s tem na pregled k svoji G. Pa mi reče, zdaj pa vemo, da ni nič drugega, kot PCO. Jaz si mislim, fajn, gremo na laparo. Pa mi reče G, da z laparo ne bo nič. :zmeden:
Da bi ona poskusila nekaj novega. :zmeden::zmeden: Da so neka zdravila, ki pomagajo pri tem, da pa so za zdravljenje sladkorne :zmeden::zmeden::zmeden:
Me pošlje v laboratorij in kontrolo sladkorja. OK. sladkorne ni. Potem pa ni več vedla kaj je z mano narobe. In na koncu ugotovi, da sem odporna na klomifen. Ej, kaj takega. Da sem poleg tega tudi neobčutljiva na lastni inzulin oz da ga je sicer dovolj, ampak telo ga ne uporablja. :zmeden::zmeden::zmeden:
Potem pa dobim ene tablete, ki naj bi vplivale posredno na hormone, ki naj bi....naj bi.... naj bi.....
No, pa smo tam, kjer si nikoli ne bi mislila, da bom.
skratka, naenkrat postanem pravi problem.
Pa me pošlje na obremenilni test na glukozo (to delajo ponavadi nosečnicam), pa me tam sestra pred 30 ljudmi v čakalnici vpraša, kje imam materinsko knjižico. Jaz pa čez celo čakalnico...Jaz pa še nisem noseča. :zmeden::zmeden::hudicek:
Mogoče samo kot zanimivost tale zgodba.
aja pa še to moram povedati, da se počutim oblično. Po dveh leti sem imela prvo svojo spontano :hudicek: , ki pa sem je bila pravzaprav vesela.
pa oprostite za tole pisarijo, ampak se mi da malo klepetat, pa nimam s kom.
lp
majana, ki ni več:zmeden:
|
Natisni
