Gina
|
Ma kaj pa vem, meni se zdi, da si malo pod vplivom hormonov. Menda si se ja pri polni zavesti odločila, da boš živela pri starših. Takrat si seveda videla bolj tiste pozitivne plati skupšnega življenja, ampak že takrat si vedela, da ima skupno življenje tudi slabše plati, tem se reče po domače - prilagajanje. In v kolikor sem razbrala, ti pozitivne plati tako ogromno pomenijo, da ne bi zamenjala za blok.
Negativne sem pa razbrala samo tele:
1. da veliko delaš, kaj tudi za njih, čeprav predvidevam, da bodo reči okrog hiše služile tudi vaši družinici. Tole se da rešit tako, da če ti kaj ne paše, pač ne delaš, čist simpl. Česa se bojiš, če ne boš delala ne vem. Če mama tuli ali žali, je to njen problem, jemlji jo kot zmedeno, čudno in bolno, ko to počne, pa se zraven ne boš razburjala, saj je njeno teženje edina reč, ki ti jo v resnici lahko stori. To pa tudi ni vse skup nič, da bi zato delala milion reči, ki ti ne pašejo. V resnici moraš samo sebe skulirat, da ne boš tolk delala, ne njo.
2. da moraš poskrbet za dedka - sori, to je meni čisto logično, a ne, nelogično je kvečjemu to, da se ne uskladite za termine, kdaj kdo gre na morje - samo tudi to se najbrž uskladite, saj se izmenjujete na prikolici, a ni tako? Poskrbet zanj pomeni poskrbeti za osnovne reči, ne pedenat ga spred in zad. Drži se tega in to z dobro voljo, pa te ne bo motilo.
3. da moraš poskrbet za vrt, medtem ko jih ni. Ma ne vem, jaz tudi pričakujem, da bo kdo vrt zalil, ko me ni, a je to taka muka al kaj, saj boš tudi kaj od tistega imela, kakšno solatko pa paradajz...al boš pa lepe rožice gledala- to je najmanj kar lahko storiš, če živiš v skupnosti, - blok ti pa ni, a ne, torej moraš nekaj v zakup vzeti, tako to je.
Tako, to je vse, kar vidim. V bistvu se moraš zavedat, da ti mama teži toliko, kot ti to sprejemaš, nič več in nič manj. Ti moraš postavit mejo in to s svojim vedenjem. Pa ne jo prav resno jemat.
druga stvar je, da se moraš odločit, koliko ti pomeni življenje v hiši. Očitno ti pomeni ogromno, samo če ti pomeni tako veliko, potem moraš vzeti v zakup, da se moraš malo tudi prilagajat...npr. zalit rožice, skuhat dedku, pomest dvorišče, kaj pa vem kaj še...., v zameno boš imela druge ugodnosti, ki jih nudi skupen lajf in hiša - dovolj prostora okrog hiše, otroke na dvorišču, ni ti treba hodit neprestano z avtom okrog, ker se usedeš na domač vrt, vedno bo nekdo doma, ki pazi na hišo, morda ti tako bivanje nudi varstvo za vnuke vsaj zvečer, da lahko kam greš, morda bodo plačali skoraj cel račun za kurjavo, nižje stroške imaš vsepovsod, lahko se šlepaš z internetom, cajtngi, snago, ni ti treba imeti gromozanskega pufa za popolnoma cel lajf, ter posledično lahko imaš več denarja za tebi pomembne reči dolgoročno, ker si praktično dobila stanovanje v hiši (obnova je neprimerljiva s ceno novega).... skratka razmisli, kaj ti več pomeni, pa kako boš rešila problem,d a se ti vse zdi grozno, sploh pa mama in razmisli, česa se imaš sploh za bati, kar se nje tiče. Malo preveč kompliciraš.
Majčkeno bolj z dobro voljo se prilagodi, pa majčkeno z manj straha reci ne, če te kaj res tako strašno moti.
Meni se zdita vedve z mamo podobni, vse bi radi po svoje, pa vse vaju moti. Edino reči, ki vama gredo na živce, so druge.
|
Natisni
, ker jaz sem pač 
in ne zmorem več! 
. Vsak dan trbobi isto, kot pokvarjen gramofon, z njim si itak ne moreš nič pogovarjat, niti pomagati...vse kar zna je spravljati nas ob živce in se kregati! In stresati tečnobo...edino zanimanje je njegova mačka, ki je pomembnejša kot mi vsi skupaj. Zaradi nje se kregam z njim skoraj vsak dan. No, ne krega se samo z mano, kar z vsemi, ampak zdaj ko je poletje in moja starša sta kar naprej na dopustu ( še ena življenjska napaka, da imamo skupno prikolico in pavšal) ima še večje veselje me sekirat. Najraje bi njega poslala na luno, pa da ga ne vidim niti ne slišim več, ker me nervira. Res. In moja mama tega ne razume. ne vem, a sem res jaz tista, ki je dolžna skrbeti za njega, zavoljo tega ker živimo v isti hiši???!!! Jaz imam svojega očeta, za katerega bom skrbela in ne vem ali je morda kje v kakšnem drobnem tisku bilo kdaj napisano, da sem res jaz tista ki mora skrbeti za njega, ker nisem edina vnukinja, niti nima samo enega otroka…ampak kaj ko je vsem čisto vseeno, saj je doma tisti butelj, ki bo poskrbel za vse! Boli me, ne veste kako, ker si ne znam pomagati…s tem pa trpi moja družinica, ki je temu najmanj kriva! 
,...nevem zakaj,...verjetno ju še ima slaba vest iz preteklosti, ampak ne veta kaj vse bi mi ponudila. Tako, da vedno grem od doma z polnimi vrečkami zelenjave z vrta, ipd. 
! Pa tudi če sta vložila denar v hišo, ni vredno tvojih živcev!!!!! 
ok, šalo na stran; če je drugim tako lepo, ko imajo svoj dom ločen od hiše, zakaj ne vi? 
