OverTheSky
|
No pa pozdravljeni še od mene :)
sem nova tukaj, večkrat že brala kakšne nasvete in so prav prišli pa sem se odločila da še jaz povem svojo zgodbo. Gre takole:
že od kar se zavedam, sanjam da se bo moje življenje vrtelo samo okoli partnerja, družine, skupnega gnezdeca...(družinski človek:)). Imeti to je bil vedno moj cilj. Prvi fant pri 15h, zveza trajala eno leto, iz te zveze sem takoj prešla na drugo, ki zdaj traja že skoraj štiri leta. Realno pogledano sem zgodaj začela :). Ne rečem da nisem žurala-začeli smo zelo zgodaj in veliko dal skoz..ampak..
Ko sva začela je bilo-kot najbrž povsod :)- vse lepo in prav. Kmalu (po pol leta) sem začela redno spati pri njemu, njegova družina me je sprejela, moja njega. Od takrat živim pri njemu. Na začetku, ko me popoldne ni bilo pri njemu, in sem še hodila redno v šolo ni bil nikoli problem, če sem kam šla s prijateljico, v šoping, itd. Nikoli ni rekel besede. Je pa res da nisem hodila ven žurat. Sedaj se je vse obrnilo na glavo.
Moj fant prihaja iz dokaj staromodne družine. Ima dva brata, oba že odseljena (midva živiva pri njegovih starših), oba sta ostala s svojima prvima puncama (tudi jaz sem njegova prva) in imata z njima družino. Ker imajo družinsko podjetje in so vsi zaposleni v njem (vključno z mano), delamo od jutra do večera. POČASI in v tistem trenutku nezavedno se je začela najina zveza spreobračati v zapor. Zaposlena sem pri njih, v šolo hodim izredno ob delu popoldne. Delam cel teden, kadar nimam popoldne šole delam cel dan. Začel me je zasliševati če kam grem, vsak moj odhod od njega če ni obvezen se mu zdi zapravljanje časa za brezvezne stvari. Kaj so njemu obvezne stvari? Zjutraj zgodaj vstaneš, delaš, nato doma pospraviš, gospodu nareediš za jest in greš spat. Vsak dan, nonstop. Sobota, nedelja? Čas za pospravljanje, še kaj narest za firmo...(takrat sta njegova brata doma in imata čas za družino, ker pa imajo firmo doma-pisarna v pritličju, bivalni prostori zgoraj-sem jaz tista ki pač mora kaj narest) čas za sebe? Ne. Če drugi delajo, moraš tudi ti. Če se slučajno cel dan učim na postelji? Zvečer bom imela pred nos vrženo, da sem cel dan ležala in nisem nič naredila. Na skrivaj se dobivam s prijateljico, ker če mu rečem da grem k njej, bo odgovor vedno isti: a nimaš druzga dela? bom ti jst povedu kaj je treba narest...vem, da je v lastni firmi veliko dela, ki ga nikoli ne zmanjka.
Je že res da smo zeli povezani, da se imava rada in si nikoli ne bi mislila, da bom to pisala in se tako počutila. Oba sva družinska človeka in si želiva družine. Močno. Ker vem, da bi se potem stvari malo spremenile in bi se družinsko zelo dobro ujela. Nič ne rečem čez najina čustva, res se imava rada in se razumeva. Ampak na tihem me malo razjeda-sem prepričana da si želim tako živeti? Nikamor ne bi smela iti, nič početi za sebe? Sem še premlada (junija bom 20)bi morala še uživati, hoditi ven, se zabavati...? To z njim ni možno. Priznam da me to zadnje čase precej mika... Kaj pretehta-želja po družini ali želja po zabavi?
_____________________________
Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.
|
Natisni
Potrebno bo tudi kar nekaj časa da bosta ugotovila ali vsi ti ukrepi in dogovori držijo, ali je to le začasno in da te dobi nazaj. Vidim, da se imata rada in zato je še toliko težje ker so čustva močna, če ne bi bilo tako, bi po moje z lahkoto prekinila tako zvezo. 
ampak mene bolj mantra moj težki karakter kot pa kaj drugega ). 
