 |
RE: Zelo si želiva še tretjega otroka, vendar...
13.3.2012 19:01:27
|
|
|
|
Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Z isto dilemo, imeti tretjega ali ne, se jaz ubadam zadnjih nekaj mesecev. Razlogov proti najdem iz glave vsaj 10: prva dva sta že velika (5 in 7), samostojna, lahko gremo kamorkoli, spimo ponoči, rešili smo se težav z iskanjem varstva in križi z boleznimi in bolniškami,....lahko bi začela spet aktivneje delati na karieri, kar bi nosečnost gotovo spet ustavila za vsaj nekaj let (spet proodniška, bolezni, pleničar). Pa zdravstveno gledano imam tudi nekaj skrbi, da ne govorimo o nekem neosnovanem strahu, da bo z otrokom kaj narobe.
Ampak, kljub vsem naštetem in kljub vsem racionalnim razlogom proti, si z možem še enega otroka želiva. Vem, da mi bo žal, če ga ne bom imela. Hitro se zgubimo v našem malem mehurčku vsakdanjosti in ne vidimo stvari v pravi perspektivi. Kot so že druge napisale: službe, sodelavci, šefi - pridejo in grejo, ostaja pa družina. Pa tudi to je res, da je s časoma ta odločitev vse težja. Zase vem, da bi bilo lažje in boljše, če bi o tem razmišljala par let nazaj.
Vso srečo pri odločitvi :)
joj, kot bi brala sebe... doma imam še vedno vse spravljeno, voziček čaka in ga ne morem prodat, dokler ne bom zihr, ampak dvomi kar so in vsak dan so težji... jaz tudi nisem več prav pri tamlajših in moje zdravje tudi ne, tako da dvom res raste... poleg tega se resno sprašujem ob tem tempu službe in življenja nasploh (živimo v Ljubljani, dejavnosti polno, med tednom nimamo čisto nič časa zase)kaj je tisto res pomembno- ali šteje kvaliteta tistega kar imaš, ali iluzije in plani, ki si si jih zadal že dolgo tega... moj mož pravi, da enostavno ne more reči, da smo "zaključili" hkrati pa se ne moreva in ne moreva odločiti še za enega... bi pa ne bi, bi pa ne bi... tehtnica po dejstvih je sicer na strani ne bi, samo čustva in trma, ko si nekaj želiš so pa tako ali tako iracionalna... ne vem, tudi jaz se sprašujem.
Tudi logistično ni več tako na izi- počitnice (npr. smučanje), kino, dejavnosti, tečaji, večji avto, babi servisa pa tako nimamo... in v bistvu mi gre na živce stavek: če si ga želiš- go for it, ker enostavno ni tako preprosto...razen seveda če sebe in vse ostale člane postaviš na zadnje mesto in misliš samo na to kaj si želiš ti, ne pa tudi to, kaj to prinese v družino za vsakega člana posebej...
je pa res odvisno, če imaš pomoč, nič težav s financami in službo in če je EMŠO še malo nižji, potem je res zagotovo manj ovir in dejansko je tako, da če se odločiš za še enega, je bolje, da se čim prej- ko bolj, ko razmišljaš o tem racionalno, bolj ti je jasno, da bo težko oz. težje kot doslej...verjamem pa, da ko enkrat imaš kepico, ni več dvomov in nekako se res vse poštima...
|
|
|
|
Natisni
. 
. Pri prvi sva pač čakala na "pogoje" (sva želela živet skupaj, pa da imava svoje dohodke, itd...), pri 3. pa... uf, bi pa ne bi, pa bi pa še ni čas, itd... No, potem se je "zgodilo", da sem zanosila (1 seks brez kondoma izven plodnih dni) in sva bila oba malo presenečena, vesela in malo prestrašena. POtem sem imela ss in sva ugotovila, da si tega 3. res želiva in to zdaj. In potem sva ga naredila (sicer je bilo mišljeno 2 meseca kasneje (zaradi njega, da ne bi letel v trebuščku okoli), ampak je bilo tudi tako ok, ker mu to ni nič škodilo:). 
. Pa imam obe doma in nimam babi servisa. 
Tako velika kot je želja, tako velik je "strah", dvomi,... Niti ne vem kaj bi rada, da mi ve poveste, potolažite,... ampak nekomu sem morala izliti svoje občutke. Je pa res, da dokler bom v takšnih dvomih, da bova še malo počakala...
!
........ 
