Forum Zanositev: ko ti prijatelji ne morejo pomagati

Nahajate se:

Forum > [Zanositev] > Upamo skupaj > ko ti prijatelji ne morejo pomagati

Uporabniki na tej temi: nihče

Natisni

Stran: [1]

Uporabnik

Sporočilo

<< Starejša tema Novejša tema >>

ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 9:07:13

Anonimen

odpiram obratno temo od Špeline iz nv. Njej je hudo, ker prijatelja ne moreta do svojega zaželjenega dojenčka, jaz sem na tej strani prijateljev.

tukaj boste vedele....

več kot leto je že od tega, ko sva se z mojim odločila, da se ne splača več čakat na boljše čase. otroke sva si želela že prej, ampak lani poleti sva se odločila, da je to to. ok, prvič nič, drugič nič, tretjič nič....mislila sem si, da za pretiravat ravno ni, pač enim traja malo dlje... pa spet nič in nič in nič. okoli naju pa vsi: joj, kdaj bosta pa vidva imela, pa zdaj imata pa že lahko, pa saj denar ni vse, če smo lahko mi, boste še vi.... govorila sva; ja, delava na tem. pa spet nič in nič in nič...potem pa +. jeeee, največja sreča, vesela do neba. ni trajalo dolgo. in potem spet +. skoraj nisem verjela, da je možno. Najraje bi povedala celemu svetu, ja, zdaj bomo pa tudi pri nas imeli dojencka. skoraj sem ze, pa sem si premislila. evo, ta sreča je trajala teden dlje. prvo nama eno leto ni uspelo, potem dva ss, eden za drugim. zadnji šele oktobra, jaz pa čisto na tleh.

včeraj mi dobra prijateljica pove, da bodo dobili drugega dojencka. vesela sem zanjo. ampak.....

Ko sem odhajala od nje me je vse bolelo, doma pa solze kot v potokih. res sem vesela, da bodo dobili dojencka; vendar me je hkrati groza, kakšen človek sem, da ne zmorem iz srca privoščit. njim je uspelo še isti trenutek ko so se odločili. meni pa ni do ploskanja. ob njej sem bila vesela, bravo...a ona se vseeno ni mogla zadžat s vprašanjem: a vidva pa ne delata več, al kaj? nisem odgovorila.

direktno za splave nisva nikomur povedlala. vsi pa vejo, da delava na dojenčku. po eni strani bi rada, da me nehajo gnjavit s tem kdaj in zakaj, da vejo, da nam je težko; po drugi pa ne želim, da bova "ona dva, ki ne mnoreta imeti otrok". saj vem, da eno leto ni še nič (se tolažim), ampak takšne informacije se zelo rade širijo; in s tem, da povem, me lahko kasneje boli še bolj.

Naj razložim celemu svetu, da me bodo pomilovali; ali naj bom tiho in trpim sama? in ali se naj sekiram, da sem slab človek, kor ne vriskam od veselja za druge, ali se naj sprijaznim, da tako pač je?

lp

Neposredna povezava do sporočila: 1

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 9:27:34

Špelka

Draga anonimna!

Ne poznam te, pa saj ti tega niti nočeš, saj si anonimna... Glej, tvoje pismo je zgodba mnogih, mnogih tu, na med.over.net, pa še drugih, ki na forumih ne sodelujejo. Poznam vse to, kar si napisala in še malo več. Poznam tudi občutek, ko se kaplja obupa, žalosti, upanja in nemoči po mesecih, letih prevesi čez rob. Ker enostavno ne moreš več. Takrat ti postane vseeno, kaj mislijo drugi, če naju imajo za "tista, ki ne moreta imeti otrok". Ja, naj naju imajo, saj je to resnica. Resnica življenja. Pa ni važno, kakšni so vzroki pri vsakem paru. Nič v življenju ni popolno. No, takrat ko se kaplja prelije, je vseeno za te zunanje sodbe, ostane le globoko hrepenenje hkrati z vdanostjo in vero v usodo.

Mogoče včasih pomaga, da se ljudje nehamo skrivati in pretvarjati da smo popolni. Mogoče je prav, da zaupamo prijateljem svojo bolečino, svoje probleme in sprejmemo njihovo pomoč in sočutje. Če misliš, da te bodo pomilovali, to misliš ti, ne oni. To je tvoj problem. Moje mišljenje je, da je treba zaupati, povedati svojo zgodbo, naj bo kakršnakoli, saj ni tabu!!! Tabuje delamo mi s svojimi strahovi, s skrivanjem za masko popolnosti. Pa naj si gre za neplodnost, AIDS, raka, psihične probleme, odvisnost, karkoli!!!!

Pa še nekaj: Otrok vendar ni ne sme biti edini smisel naših življenj. ne smemo dopustiti, da neplodnost postane še večji problem, kot je, še več - obsedenost. Zaupajmo v življenje in v našo prihodnost in živimo mirno - na koncu se vendarle za vsako stvar izkaže, da je bilo tako najbolje, ne???

LP, Špelka

< Sporočilo je popravil Špelka -- 11.11.2005 9:31:28 >

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 2

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 9:36:46

Monika79

Ko sem prebrala tvoje sporočilo, me je kar pri srcu stisnilo, ker še nisem bila v taki situaciji, ti ne morem rečti, da vem, da ti je hudo, samo nekako sem ti vseeno hotela vsaj nekaj malega napisati, ker enostavno nisem mogla mimo tvojega sporočila.
Včasih je res hudo gledati vse te srečne pare z otročki in tako njihove starše, ker sva se midva z dragim tudi ne dolgo tega nazaj odločila za bebico, me tudi včasih kdo (sedaj že vse pogosteje) vpraša, kaj pa midva čakama? Pa ti moram rečti, da ni kaj lep občutek ..... samo nimam korajže rečti, da sva pač začela delati na tem, ker bi me potem vsak mesec spraševali, če že kaj je? Pa si tudi ne želim nekega smiljenja, pač zaenkrat z mojim dragim živiva en za drugega, potem pa ko bo user posted image

potem pa našega srčeka, probaj narediti tako in pusti ljudi, naj sprašujejo, ti pa samo, vse ob svojem času, ker tega se na da izsiliti, ampak pride samo od sebe(vsaj tudi jaz tako upam)
Iz vsega srca ti želim čim prej user posted image

in upam, da boš do tedaj ostala pozitivnih misli, tudi zate je tvoj mali angel, ki te bo izbral za svojo mamico

lp Moni

_____________________________

16.11.2006 sem postala MAMA mojemu zakladku Kaji.

Preden je bila spočeta - sva si jo želela,
še preden je bila rojena - sva jo ljubila,
in komaj se je rodila - bi zanjo umrla.
TO JE ČUDEŽ ŽIVLJENJA!

M.Hawkins

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 3

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 9:40:04

tia

Pozdravljena,
čeprav pišeš kot amnonimka,ti bom odgovorila.Punca daj sprosti se,malce se odklopi od tega zakaj ne rata.
Naj ti povem mojo zgodbo.
Tudi jaz sem bila tako kot ti,a pri nama je trajalo dosti dlje,namreč vsega tega poskušanja je bilo za kar 3 leta.Pa še dav ss-ja,že sem počasi obupavala.Prvi ss sem imala aprila,drugega pa oktobra,potem mi pa še g. ugotovi da imam nekakšno prgrado,mislila sem da se mi bo svet sesul,da na tem svetu ni pravice ,zakaj se more to meni dogajati,itd.
G. ma naroči na operacijo,ker pa nisem hotela iti decembra sem jo prosila če lahko grem januarja in res v redu bomo to naredili januarja.Da mi neke tablete da začnem jamati ko dobim m.,seveda jaz mislim samo na to operacijo in glej ga zlomka moje M. ni od nikodre delam test in kaj vidim +.Spet čisto na tleh kaj naj sedaj,morala bi na operacijo a jaz noseča .Vprašam G. kaj naj sedaj ja nič bomo počakali a bomo pregurali tih 12 t,potem pa naprej .Morem ti sedaj z veseljem napisati ,da sedaj pestujem že 3 mesece mojo preljubo princesko Leni.

Zato draga ,daj malce misli zakaj ne uspe tebi na stran ,pa boš videla bo ti uspelo,tudi tebe bo + enkrat osrečil.

Bi ti še kaj napisala ali me moja princeska kliče.

LP

Tia

Upma da mi se še uspe oglasiti.

_____________________________

ni vse zlato kar se sveti.

12.08.2005 sem dobila največjo darilo princesko Leni

18.9.2008 sem pa dobila drugo največje darilo Maj-a

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 4

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 10:15:36

emaa

Ti bom povedala najino zgodbo. Za user posted image

se trudiva dve leti. Pa je na začetku dokaj hitro ratalo, veselje, pa takoj žalost, ko je najina pikica takoj odšla. Pa sva rekla, če je blo tako hitro prvič, nama bo ja še ratalo. Pa nič. Eno leto od poskušanja sva šla do G, sicer so ugotovili fizične prepreke, trudiva se še vedno. Za ss so vedeli pri meni doma, pri njemu mnogo kasneje. Prijatelji, tisti ta pravi, so pa vedeli. In še zdaj vejo vse. Ve vse sorodostvo, ki je vprašalo. Zakaj pa ne, saj nisem nič narobe naredila. Edino kar me je zmotilo, je bilo to, da so neki sorodniki spraševali mojo mamo. Naj vprašajo naju, vedno poveva. In zato nisva tista, ki ne moreta imeti otrok. Sva pač eden tistih parov za katere to ne gre tako enostavno. Pa se vsi zavedajo, da nama ostane epruvetka, pač ne bova prva in ne zadnja. Tudi samo znancem povem, naj vejo, to ni sramota, midva nisva nič naredila, tako pač je. In enkrat bova tudi midva starša, mogoče še pred IVF-om. Povej, ljudje veliko več razumejo kot misliš, verjetno boš ugotovila, da pri vseh prijateljih ni šlo tako zlahka. Veseli se življenja, živi kot si živela pred načrtovanjem nosečnosti, ko boš noseča, se boš prilagodila. Glavo pokonci, pogovarjaj se, če ne drugega z nami, pa boš videlo, da se vse reši.

(odgovor članu tia)

Neposredna povezava do sporočila: 5

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 10:18:07

Dejča

Draga anonimna,

resnično pomaga, če (lahko) komu poveš. Lažje je, pa še ljudje te ne gnjavijo nenehno z vprašanji. Pa saj to ni nobena sramota!!! Vem, da nočeš biti predmet pomilovanja, toda morda ti bo prihranjeno kakšno vprašanje več na to temo. Imam dobro prijateljico, ki je dala marsikaj skozi - po letih in letih truda, da bi zanosila, se je otrok rodil mrtev. Pa ni obupala - zdaj je v 6. mesecu nosečnosti in vsi se veselimo z njo, pa čeprav so prisotni tudi strah in vprašanja, ali bo vse OK.
Želim ti vso srečo!!

(odgovor članu tia)

Neposredna povezava do sporočila: 6

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 10:45:01

Anonimen

anonimna sem samo zato, ker ne želim, da me nekdo, ki se ga tole tiče tukaj prepozna. da nisem taka, da bi v faco povedala: zgodilo se mi je to in to, vesela sem zate, vendar prej kot tebi privoščim sebi.

evo, samo to je, in to me boli najbolj.

od zadnjega ss se mi zdi, da sem v depresiji. nič mi ne gre prav, jezna sem na celi svet, vse stvari, ki si jih sama želim, se drugim dogajajo spontano. ne gre se samo za otroke, vse skupaj zadnje dni vidim grdo. in sem žalostna, ker me gor drži samo jeza in faušija, vem pa da ni prav.
še bolj pa sem žalostna, ker padajo samo taki nasveti kot so: življenje je tako, vsak gleda izključno na svojo rit, bit moraš hinavski in egoističen, drugače ne prideš nikamor. prijaznost, simpatija, želja po pomoči...bla bla, to ni vse skupaj nič. vsem ostalim se dobesedno j* za tebe, prej ko boš skapirala da si na svetu za sebe odgovorna samo ti in da ti nihče ne bo pomagal...ne smes se obremenjevat z nikomer. tako pac je, vsak zase, in nic drugace. ne se veselit za druge, ne bit zalosten za druge, ker noben ne bo za tebe... da strnem, za vse je clovek sam na svetu, in edino na to se lahko zanese.
in bolj kot razmisljam, je vse to res. ampak, ima sploh smisel zivet v takem svetu? ali je to le stvar samozavesti? in je pri vseh tako: prvo jaz, pa mogoce partner, potem pa dooolgo nic in vsi ostali.

saj vem da je tole izven teme, ampar ravno vceraj me je mož šolal, kako je njemu popolnoma vseeno, kaj se drugim dogaja; da morava gledat na sebe in se ne sekirat za to kar drugim gre oziroma ne gre, ker te primerjanje ne pripelje nikamor. saj vem, samo jaz bi vseeno rada bila iz vsega srca srečna tudi za druge.

no, če je tole kdo razumel...

(odgovor članu Dejča)

Neposredna povezava do sporočila: 7

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 10:53:28

Špelka

Bom kratka: da, res je, živip v ttakem svetu, kot si ga v glavi ustvariš sam. Če misliš, da imaš okoli sebe same sebične ljudi, potem jih boš res imela. Toliko in samo toliko mora biti človek egoističen - s tvojo glavo misliš samo ti. In če si fouš drugim, lahko edinole ti drugače pogledaš na stvari. Nismo vsi enaki, nimamo vsi enakih življenjskih zgodb in nimamo vsi nakih problemov. Pomisli, kako bi ti bil marsikdo lahko fouš samo za to, ker imaš toliko kot imaš sedaj - hrano, streho nad glavo, moža, itd. Verjamem, da ti življenje ne naloži nikoli več, kot zmoreš premagati.

Jest verjamem da boš našla moč v sebi, da preženeš temne misli in se spomniš, za koliko stvari si lahko življenju že sedaj lahko hvaležna!

LP, Špelka

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 8

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 10:56:47

Sibil_

Meni se pa zdi tole razmišljanje malo žalostno.Da se moraš namreč sekirat samo za sebe, pa bit vesela ali žalosten samo za sebe. user posted image

Jaz tako ne bi mogla živet.
Ko se mi dogaja kaj hudega imam rada okoli sebe prijatelje, za katere vem, da mi bodo stali ob strani kadarkoli in kakorkoli.In ko sem vesela, hočem srečo z njimi deliti. user posted image

Res pa je, da je take prijatelje težko najti, žlahta je pa pač pridobljena, ne izbrana.
Ampak tvoj pogled na svet, da si za vse sam, je pa res žalosten.
A res živimo v takem svetu?
In sem jaz edina ki srečo in žalost deli z drugimi? user posted image

LP,
Sibil

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 9

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 11:07:42

Anonimen

Ko sem brala tvojo zgodbo, sem mislila da berem svojo! Trudila sva se 2 leti, za mano so bile operacije, spontani splav...no seveda sem se tudi sama spraševala zakaj, zakaj se to dogaja ravno nama? Sem se pa tolažila s tem, da sem 1x zanosila, da ni vrag, da ne bom še drugič...no nakar po tel. govorim z prijateljico in mi začne jamrati, da ji je nekaj slabo, da ji M zamuja, da sumi da je noseča, da pa se ji zdi skoraj nemogoče, ker niso delali na otroku, da ima enega več kot dovolj...in to je bilo le nekaj dni po mojem ss, za katerega je vedela!¨Meni se je trgalo srce, nisem razumela tašnega razmišljana, nisem mogla vrjeti, da se enim kar zgodi, drugi pa se tako trudimo za to...in poklicala me je ko je bil test +, po prvem pregledu pri G, gledala sem slikico iz UZ in se spraševala kdaj bo ta sreča namenjena meni...in ni bil 1 mesec, ko sem se vrnila iz dopusta kjer sem si zabičala da ne bom štela plodnih dnevom, kjer bom žurala, se prepostila življenju! Prvič odkar smo delali na user posted image

sem pila alkohol v tako velikih količinah...res otmeno-dopust kot se reče! No po 1 tednu zamujanja M(prej sem test naredila raje kašn dan prej), sem zagledala čarobne user posted image

! Nisem mogla vrjeti, hkrati pa je v meni rasel velik strah, če se zgodba ponovi , saj je minilo le 2 meseca od ss! No počasi sem začela vrjeti da sem srečka user posted image

in prav sedaj v naročju držim mojga user posted image

...kaj hočem s tem povedati-slej ko prej se ti bo nasmehnila sreča, vem da se ti trenutno podira svet, ampak prepusti se življenju, sprosti se, razmišljaj pozitivno in videla boš, ne bo dolgo ko boš v naročju držala svojega user posted image

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 10

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 11:20:43

baguSka

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
vesela sem zate, vendar prej kot tebi privoščim sebi.
evo, samo to je, in to me boli najbolj.

Mislm zakaj je to kej napačnga??? Ljudje smo ustvarjeni tako, da smo vsi od prvega do zadnjega egoistični. No, eni bolj drugi manj. Ampak čisto vsi smo!!! Ker drugače nebi sploh preživeli. In tvoje prjatlce so tud bolj vesele za sebe, zato ne vem zakaj tud ti nebi bla bolj vesela za sebe??? Itak - sej to je normalno!!!
In pa kot ti pravijo ostale: če misliš da lahko poveš, povej, tudi sama vedno povem vsakemu ki vpraša in je zato veliko lažje. Zaboli me le takrat, ko me zbode nekdo, ki točno ve zakaj se gre, pa reče: "Jah ka pa vidva delata.." Res je blo mišljeno kot komedija, jaaaakaaaa komedija! user posted image

Za crknt od smeha.. No, ampak jst se sploh ne sekiram več, nč več se ne obremenjujem in sm se čist prepustila, kar bo pa bo. Če do 30.ga ne rata, bom pa tud posvojila, če ne drugač.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 11

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 11:21:06

Anonimen

meni je tudi žalostno! zelo!

mene moj prepričuje, da morava gledati le na sebe in se ne primerjati z nikomerkoli. niti v slabem, niti v dobrem. jaz pa sem žalostna, ker bi bila rada iz srca vesela za ostale.

in jaz to jemljem kot lastno sebičnost, ker namesto, da bi bila prvo vesela za njo, sem žalostna za sebe. in ne žalostna, kot sem bila včeraj, ampak še malo bolj. to, da me sreča boli, ni vredu.

tudi sama imam rada ljudi okoli sebe, srečna sem z njimi, žalostna sem z njimi. le to o splavih nisem nikomur zaupala, in me je totalno vrglo s tira, da sem bolj žalostna za sebe, kot srečna za njo. če bi ona vedela zame, bi bilo obratno?

(odgovor članu Sibil_)

Neposredna povezava do sporočila: 12

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 11:25:16

baguSka

Še enkrat: ljudje smo egoisti - VSI!!! Zapomni si to in nč hudega ni, če najprej misliš na sebe, ker smo vsi ljudje tko narjeni!!! Tud če bi povedala prjatlci, bo ona najprej vesela zase, potem bo šele žalostna za tebe. Tako to je! Edino kar bo, bo pač vedla, zakaj nisi tako zeeeloooo vesela zanjo. Zato je mogoče tudi bolje, da ljudem povemo. Samo je pa pač tko, da si moramo sami izbrati, komu bomo povedali in komu ne.

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 13

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 13:41:18

Anonimen

Berem tvojo zgodbo - vidim svojo.
To sem ti napisala na NV:

Evo draga moja anonimna js se lahk podpišem pod tvoj pošt.

Za razliko od vaju nama je uspelo v momentu, ko sva pomislila na dojenčka. S prijateljico s katero sva že dolgo prijateljice, skupaj hodimo na dopust, počnemo kot pari vse skupaj, sva se celo dogovorile, da bova imele približno hkrati. Pol pa prvi ss, pa drugi kmal za tem. Pa še ločitev takoj za drugim ss. In takoj po drugem ss zvem, da je prijateljica noseča. Otročka bi bila 2 meseca narazen.

Sej sem vesela zanjo, saj se veselim, da je z njo vse v redu, da nimata problemov, hkrati pa me je strah zanjo, da ne bi tudi ona doživela istega.
Najbolj pa boli to, da me dejansko boli, ko jo vidim tako srečno in nosečo. In se zavem, da bi imela tak trebušček, pa bi bilo tudi meni tako slabo...in kaj vse bi lahko skupaj počele. Tako pa...brez otročkov, brez moža...in hodim z njo po nakupih za dojenčka. In boli, da se tega ne veselim, da v srcu jočem, da boli.
Pa je vedela za obe nosečnosti. In ni mi žal, da sem povedala. Tako je vsaj obzirna in ni tistih bebavih vprašanj. PA tudi po prvem ss, ko sva bila še skupi, sva povedala in pol so se končale litanije kdaj pa vidva.....Je bil mir.

BTW: a na preiskave te je g. poslal(a)? Če ne, še dans pejt do nje.

Če se hočeš še mal skašlat al pa sam mal potožit piši privat.
Sej bo posijalo sonce tudi nam. Boš vidla. ajde pupa glavo pokonc

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 14

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 14:03:04

ElaM

Draga Anonimna,
to je čisto normalno, da tako razmišljaš.
Sama sem mesec po splavu zvedela, da je prijateljica noseča, bilo mi je kot, da bi me rezal z nožem. Nisem bila ponosna nase, da se tako počutim, ampak tudi to je življenje. Potrebovala sem nekaj časa, da sem razčistila sama s sabo, da nisem naredila nič narobe, da je prišlo do splava, niti zaradi tega nisem manj vredna kot partnerka, kot bodoča mami. Pač se zgodi, narava že ve kaj dela. Ko sem to dojela, sem ji lahko iskreno pogledala v oči in čestitala.
Bi pa jaz, če bi bila na tvojem mestu povedala za splav, ti bo prihranjeno mnogo vprašanj v stilu "kaj pa pri vas čakate", "a je kaj novega". Se splača, govorim iz izkušenj, žal.
Srečno!

_____________________________

:)

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 15

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
11.11.2005 17:37:37

emaa

Draga anomnimna to je naravno. Jaz sem bila tud tako nevoščljiva (pa tudi vesela), ja nevoščljiva, ko je svakinji uspelo, pa se je ravno tako eno leto matrala, pa ss, pa takoj spet nosečnost, no zdaj bom pa vsak dan teta. Mi je še kdaj hudo, ampak ni več tako hudo kot na začetku. Pa da ne boš mislila, sva se pogovarjali in sva si še preden je zanosila povedali kaj si želiva. In to je bilo, da čimprej zanosiva in da bo tista, ki ji bo pozneje ratalo drugi nevoščljiva, ne glede na to katera je to. Misli malo nase, na vaju s partnerjem, kdaj kaj napiši, pa bo čez čas boljše, na žalost vsaka slej ko prej doživi krizo, koliko časa pa traja, da jo prebrodi, je pa stavr vsake posameznice.Drži se

(odgovor članu ElaM)

Neposredna povezava do sporočila: 16

RE: ko ti prijatelji ne morejo pomagati
15.11.2005 15:38:55

mihi78

lepo pozdravljena!

naj še te jaz potolažim, da nisi edina, ki se je znašla v tem zosu user posted image

.
tudi midva sva se pred 2 letoma naveličala čakanja na boljše čase in začela delati na user posted image

. ker sva bila zelo pridna se je "prijelo" že v 1. poskusu. sreča pa ni trajala dolgo. v 6. tednu se m imela ss user posted image

. zgodba se je ponovila še dvakrat.
tri ss pozneje - zadnji junija - še vedno upam na user posted image

pa se sprašujem zakaj se mi to dogaja pa kaj sva komu storila, da morava skozi vse to. odgovora pa ni.
zgodba se je nadaljevala tako, da me je G poslal na histeroskopijo, kjer pa razen zeeeloooo majhne pregrade niso odkrili ničesar user posted image

tako sem dobila še napotnico za antisterilitetno amb v MB, kjer sva naročena konec februarja (klicala sem v prvi polovici oktobra!!!). zdaj upam, da se bo zadeva razjasnila.
tudi vse moje prijateljice že imajo otroke ali pa so trenutno v veselem pričakovanju - ena celo z dvojčki. user posted image

seveda se za njih veselim, boli pa vseeno.
midva z vsemi odkrito govoriva o svojih težavah

,tako da se izogneva neljubim vprašanjem - kaj pa vidva čakata?-. moram reči, da so vsi zelo razumevajoči pa da sploh nimam občutka, da bi me kdo pomiloval. pa vedno je lepo, če se lahko poleg

še s kom pogovoriš o svojih težavah.
če pa ti je ljubše, da drugi ne vedo za vajino situacijo pa se vedno lahko zaupaš nam na forumu.
Glavo pokonci user posted image

(odgovor članu Anonimen)

Neposredna povezava do sporočila: 17