Gina
|
Ja, ogromno otrok to dela. Probajo pač do kam lahko gredo. Mu ne paše tisti hip s tabo govorit, pa proba, če mu ne bo treba.
Probaj ga poklicat po imenu in reči, recimo Jan, s teboj govorim, poglej me v učke. Če se še kar dela, da te ne sliši, moraš iti do njega, počepnit k njemu, ga prijet za rokice in mu povedat, klicala sem te, s teboj govorim, kadar te pokličem me poglej. IN potem šele ponovi, kar mora naredit, ter počakaj zraven njega, fizično mislim, da tisto naredi. Primalih otrocih je kar precej pomembno, da si fizično poleg, da stojiš dokler nečesa ne naredijo ob njih oz. kar hodiš z njimi v kontroli, ker samo tako vidijo, da resno misliš. Naporno je to, ampak drugače ne gre.
Aja, če je premajhen da bi te razumel, oz. če so zgoraj prekompliciarni stavki zanj, jih naredi bolj enostavne, preproste, važno je, da ve da to da te ne pogleda, ko mu nekaj govoriš ni ok. Če gre za starejšega otroka pa zelo pomaga, če mu na koncu, ko si mu nekaj naročila rečeš, naj ponovi za tabo, da vidiš če je razumel, kaj hočeš od njega - tako te ne more zignorirat.
< Sporočilo je popravil Gina -- 9.1.2011 21:33:05 >
|
Natisni
