mis
|
Sem se najedla No, danes za spoznanje boljše. Še vedno je treba bit zraven, ampak ni takega hudega tuljenja. Včeraj je mož vztrajal na tem, da ostane v sobi in ne hodi ven. On je sedel na tleh pri lučki in bral knjigo. Danes sem šla jaz še dlje. Sem rekla da če bo šla iz postelje da bom šla ven. Pa je počasi prišla dol, sem rekla da bom šla ven, vstala, je začela noret, sem rekla če gre nazaj, je rekla ja in sem ostala v sobi... In tako je zaspala. Sicer po 1 uri, ampak meni se zdi napredek. Seveda je to daleč od prejšnjega stanja, ampak nekaj pa je. Saj meni ni tako hudo, da ne bi nikamor šla. Grem v trgovino, po cunje za tamale dve, v knjižnico, danes sem šla celo na začetek enega festivala ki sem ga dve leti nazaj še jaz pomagala vodit, grem veliko okrog... Tina je še vedno zelo pridna čez dan, jokat začne edino ko se spomni da bo treba spat, sicer pa se je malo skulirala in manj joka. Ima še svoje muhe, ampak že danes je bila zelo prijetna. Pa veliko se crkljava, smejiva, žgačkava, hecava... Mislim da dobi dovolj čez dan, zato za zvečer ne popuščam. Bomo vidli naprej. Moram reči, da mi je kljub vsemu lepo in da je vredno
_____________________________
17.10.2006 sva dobila sončico Tino. 28.6.2008 je prišla še barčica Neža. 13.9. 2010 pa še žabica Anja. 17.10.2012 je prišel dečko, Rok.
|