Anonimen
|
Res, da je velik del čuta za red in odgovornost prirojen, velik del pa je tudi privzgojen. In če starši ne vejo/znajo postaviti mej, če starši od otroka nekaj pričakujejo, a tega ne zahtevajo oz. ne ukrepajo, če pričakovano ni izpolnjeno ali če starši ne znajo postaviti omejitev sami sebi in se jih potem tudi držati, potem se odgovornosti od otroka ne more pričakovati. Ne ker tega ne bi bil sposoben, temveč ker starši to mislijo. Torej odgovornosti se ne moreš naučiti, če ni odgovornost od tebe zahtevana.
Nasploh, za desetletnika se mi zdi taka poraba telefona veliko prevelika. Jaz bi se usedla in sklenila nek pakkt: otrok bo na mesec porabil toliko manj telefona, npr. ne bo več pošiljal "nujne" sms-e pred šolo, bi pa tudi sama sprejela nek dogovor, pri čem se bom jaz potrudila. Internet za desetletnika se mi zdi primeren samo, kar rabi za šolo oz. omejen čas dnevno (pol ure) in računalnik obvezno v dnevnem prostoru, da vidim, kaj dela. Danes so vsi ti instant virtualni svetovi že fajn zasvojiteljski in se mi zdi veliko bolj smiselno, da otrok leta po igrišču.
Žepnino nima kaj za nosit s sabo, razen če ima namen kaj kupovati, lahko jo ima v eni škatlici v dnevni in iz nje redno jemlje, lahko si zraven da tudi seznam, na katerega zapisuje, za kaj in koliko denarja je porabil. Za tako starost se mi zdi 20€ maksimalna vrednost za mesečno žepnino. in četudi ves denar izgubi ali mu ga ukradejo - res škoda denarja, ampak zihr je pa toliko pameten, da bo naslednjič bolj pazil nanj  .
In ključi.... glej, otrok ne bo zrel za odgovorno uporabo ključev, dokler se tega ne bo navadil. Saj jih lahko npr. priveže na eno dolgo vrvico in to priveže na torbo, da jih ne more ravno povsod izgubiti. Jaz sem bila pri starosti 10. let že cel popoldan doma, olupila sem krompir za kosilo, pripravila mizo, si kosilo pogrela,... in vse to zato, ker preprosto ni bilo možnosti za zasebno varstvo ali da bi kdo od staršev predhodno prišel domov.
In še nekaj: vzgoja je delo, delo, delo. Ne samo na pol, kadar se ti ravno zljubi. Treba je ukrepat vedno in povsod ter treba je imeti toliko razuma, da ne popustiš otrokovemu prosjačenju, ker so starši tisti, ki morajo postaviti mejo in se je tudi držati. Otroci tega ne počnejo, njihova naloga je, da meje preizkušajo, natezajo in prekoračujejo.
Pismo, sem stroga  .
< Sporočilo je popravil Ankica -- 1.9.2008 18:03:24 >
|
Natisni
... hmmm, morda bi to lahko spremenili, ja... je pa res, da dobi kakšno dodatno ugodnost (npr. ura dalj na igrišču ob vikendih ali igranje igrice na računalniku), če naredi kaj, kar sicer ni njegova dolžnost, je pa kljub temu koristno (doma).
