lara light
|
IZVIRNO SPOROČILO: blanč Pozdravljene Jaz nekako nimam volje do ničesar in tudi tule bolj mal prebiram. V soboto zjutraj sva mislila, da je vsega konec. Petnajst minut je teklo iz mene, kot bi se cela maternica pretrgala. Kri, strdki veliki kot pest, pa spet kri in to toliko, da nisem mogla iz školjke vstat, ker je bilo vse v trenutku krvavo. Ko je malo ponehalo, sem vzela eno tableto za živce, spila kavo in sva se z mojim odpeljala na urgenco, da počistijo še tisto kar je ostalo. Tam pa spet še en šok. Obe pikici na svojih mestih in veselo utripanje srčkov. Prvič v življenju sem videla mojega partnerja zajokat. Še medicinska sestra je dobila solze v oči, ker je že enkrat bila tam, ko sva prišla in pozna najino zgodbo. Krvavim še vedno, vendar veliko manj. Reš je rekel danes, da veliko žensk s krvavitvami donosi, jih je pa tudi nekaj, kjer ne gre vse po sreči. Jaz uglavnem sem žalostna in od sobote nikakor ne pridem več k sebi. Nč, to je zaenkrat vse od mene. Vse vas lepo pozdravljam in vam želim veliko bolj mirne dni, kot jih imam trenutno jaz. Nočko Blanči moja, res ne vem zakaj mora bit tako trnjavo, žal mi je da to preživljata. Želim ti, da od nekod privlečeš moč, voljo in pogum, da greš z dvignjeno glavo dalje, da skrbiš za čimvečji mir v duši, saj pikica sta pri tebi in se močno borita za življenje ter te neizmerno potrebujeta. Drži se punca in pokaži nam, da zmoreš! Rada te imam! Vem, da bo vse to minilo in bo vse ok!
_____________________________
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel. Coelho
|