Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: Pika Zoja Ko mi bo dec rekel, da sem rojena zgolj za plenice menjavat, pa za kuhat in prat, grem isto sekundo iz službe, prtaknem se okrog hiše nič več ne (ker to pa je ja moško delo), pa naj nas on priskrbi, pa tolk, da bo to res dobro - se pravi, da lahko živimo tako kot sedaj. Saj včasih so deci hodili na lov pa barantali so (tko da potem tut v trgovino več ne rabim hodit), ženske so pa bile nabiralke in mame. Žalostno je predvsem to -> ko dec želi, da ženska hodi v službo, pospravlja (tako da njega ne moti), lika, pere, otroke vzgaja (tako da njega ne moti), sesa (tako da njega ne moti), kuha (tako da je kosilo pripavljeno, ko je on lačen), vrtek porihta, še speče sladico, ker paše po kosilu, kosi, avto pere, za večerjo pa spet kuha... On gre pa v službo, ja. Meni se v primeru ena ali dva dobesedno sflika -> prvič, ker sem človek, ki mora it ven, mora it v službo, mora it s kolegicami na kavico, moram it zvečer tečt, moram it tu pa tam v savno, moram naredit kaj zase, ker drugače se depresivna in tečna kot . V drugem primeru -> hja, to bi pa rada videla, če bi se kdo lotil mene v sužnja spreminjat, ja. Sem pa mnenja, da so bolj zaposleni ljudje, srečnejši ljudje, pa še več stvari naredijo. In ja, hodim v službo (sicer 4 ure), ogromno časa sem s tamalim, tu pa tam še od doma kaj naredim, možu pomagam, on pa pomaga meni -> kaj skuha, da prat perilo, posesa, otroka poštima, pa se mi ne zdi, da je ful priden, ampak se mi zdi to normalno. Uskladiti pa vsekakor hočemo, da čimveč časa preživimo skupaj, predvsem pa raje ta čas preživljamo kvalitetno, čeprav mogoče ne tako kvantitetno. Morda pa le nisva tako različni, kakor na prvi pogled izgleda.
|