Monstera
|
Konec leta 2008 sem prenehala s KT. V letu 2009 sem imela samo 5  . Imela sem pa 93kg, ki sem jih pridobila v 3eh letih, sem se malo zapustila. Poleti 2009 sem se odločno odločila, da bom shujšala in to mi je postala glavna stvar v mojem življenju. Dokler ta želja ni prišla tako visoko, mi ni nikoli uspelo shujšat. Resnično si je treba to želet in bit zelo zelo močno motiviran za tak podvig. Tako sem v 6ih mesecih izgubila 30kg. Od takrat, december 2009, imam redne , niti enkrat mi ni izostala, točno vem kdaj jo bom dobila in res sem presrečna zaradi tega. Pravtako pa je tukaj PCO, za kar sem ravno ta mesec dobila klomifen. Imam tudi težave s ščitnico, kar je tudi nekako bil moj izgovor, da sem dobila toliko na teži. Dejansko sem nagnjena k debelosti - PCO + šlitnica + obožujem hrano. Vendar vse kar pojem gre gor. Zdaj držim težo 63, 64kg že 3 mesece.
Nekaj nasvetov. Najbolj pomembna je zdrava prehrana oz. izbira hrane. Na žalost je poceni hrana danes škodljiva, ki se v telesu z vsakim kosom samo nabira. V mislih imam maščabo (siri, jogurti, mleko...), če si vzamete čas in preverite embalažo, izberite tiste z manj maščobe, res minimalno. Bel kruh zamenjat s črnim/rženim, pravt tako ržene testenine, polnozrnati kosmiči, belo meso, ne rdečega in tako dalje. Nekako hrano, ki jo že uživate, zamenjate lahko z bolj zdravo. Še sladkane sokove zamenjajte za naravne. Tudi piškote lahko same spečete brez putra in podobno. Res se vam bo poznalo in telo vam bo hvaležno.
Shujšala sem tako, da sem jedla 5x na dan, obrok je tudi jabolko. Pazila sem da sem npr. hidrate jedla zjutraj, ne pa zvečer ipd. Kruh sem med hujšanjem čisto opustilam namesto tega je bila na jedilniku vedno zelenjava, se kar navadiš. Odpovedala sem se vsem sladkarijam, porcije kosila in večerje sem zmanjšala za polovico. Tudi kakršnokoli grickanje med gledanjem televizije ali pred računalnikomm ni prišlo v poštev, sem pa v krizi vzela nesladkani čigumi :D Poleg tega sem kupila sobno kolo, kar je pa res najboljša investicija, kar sem jo kdaj naredila. Ven nisem marala it tečt, ker se mi je zdelo, kot da me vsi gledajo, pravtako kašen fitnes, telovadnica, telovadba v skupini, ni bilo pogojev. Pa sem se lepo zaprla doma, začela sem z 10 min na dan, kar se je sproti samo od sebe povečevalo. Na koncu sem prišla na 1h kolesa na dan, v tv sem dala dvd oz. kakšno nanizanko in je minilo zelo hitro. Pred tem sem tudi naredila nekaj ogrevalnih in raztegajočih se vaj, pravtako je to z 10 min prešlo na 30-45 min. Enostavno sem bila zmožna več, imela sem vedno več energije in volje, še posebaj, ko opaziš rezultat. Ni dovolj, da se samo tehtate. Dajte se tudi merit. Tehtnica lahko stoji na enaki številiki tudi 2-3 tedne, pa ne pomeni, da se takrat nič ne dogaja. Še najboljše pa je, da se slikate. Jaz sem se slikala vsak mesec in potem primerjala slike, to mi je dalo neverjetno motivacijo.
Kot sem že omenila, za to je potrebno veliko volje in časa, ampak meni osebno je bilo vredno. Kot se mi je izboljšalo zdravstveno stanje, se mi je tudi duhovno, veliko raje grem med ljudi kot prej.
Ve kar še kaj vprašajte, z veseljem vam pomagam, jaz bi rada to izkušnjo delila z vsakim, ki si želi izgubit težo, ker se res splača. Ko se spustite v to in se resnično držite diete in telovadbe (jaz sem imela kar uro od kdaj do kdaj vsak dan pa me nisi takrat spravil nikamor), je potreben samo še čas. Tako sem si jaz govorila, sedaj delam kot moram, kot sem se odločila, potreben je samo še čas in dnevi so minevali.
Pa srečno vsem!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
svetovala mi je zdravnica zdej še folno kislino in sem si kupla tablete, ki mi jih je svetovala in kolker sem prebrala vsebujejo poleg folne kisline tudi neke vitamine, ki so potrebni za otroka, tako da zdej pa res upamo da bomo zanosili v teh treh mesecih, če pa ne pa upajmo da kmalu.
, a se je veselje kaj hitro končalo s spontanim splavom in čiščenjem. Pa smo rekli, gremo naprej. Aprila 2004 se je s spontanim splavom končala druga nosečnost. Seveda je moja g za vse krivila mojo preveliko težo. Dala me je na preiskave za sladkor, ščitnico, pa ne vem, kaj še. Na moje vztrajanje pa sem le dobila napotnico za Ljubljano. Tam me je sprejel zelo prijazen dr. Voglar. Najprej sem imela slikanje maternice. To ni nič kaj prijetna zadeva. In to je bil že januar 2005. Izvidi spo pokazali, da je vse ok, jajcevodi so prehodni. Jeseni me je pregledal ultrazvočno in ugotovil preglado. Ta je bila 2006 odstranjena. Nato smo čakali. Mož je bil vmes na spermiogramu, je bilo tudi vse ok. Jaz sem v tem času pridelala 115 kil. Ker jih je tudi mož imel občutno preveč, sva se odločila za hujšanje. Kupila sem knjigo Jem, torej hujšam (to je Montignacova metoda). V osmih mesecih sem shujšala 28 kil. Ker o 
ne duha ne sluha, jaz pa tudi ne vsako leto mlajša mi je Vogler predlagal diagnostično laparoskopijo. Na vrsti za njo sem bila septembra 2008. Najbrž ne bom nikoli pozabila njegovih besed, ko mi je povedal izzid laparoskopije: Z vami je vse vredu, lahko že naslednji mesec zanosite. Kot bi bile te besede preroške, je bila oktobra moja zadnja menstruacija, zdejle pa ob meni dremlje moja skoraj petmesečna lepotička. In jaz verjamem, da je tudi to, da sem izgubila toliko kg pripomoglo k temu, da sem zanosila, imela krasno nosečnost in sedaj uživam kot mama. 
sem se pa zredila za celih 30 kg tako da sem prišla na 90 in čez 
