sjmm
|
IZVIRNO SPOROČILO: Čebel@ no stvar je sledeča: že 31.12. ob 22.00 se je začelo ko sva šla spat....on ne zastopi da sem prehlajena in utrujena od tridnevnega varstva Hane,ko sem bila po cele dnjeve z njo...no in gospod je potegnil dolg nos,ker nisem hotela/mogla ,ob polnoči ko sem mu voščila je rekel le enako in to je to...ok pa preguramo te praznike-večino s tiho mašo....so bili trenutki ko sva se celo normalno pogovarjala in delala načrte....danes bi pa on spet in sem enostavno mu rekla,da ima 3 minute časa da se sprazni,ampak da je to zadnjič ker si sploh ne vzame več časa za cklanje-in meni do takšnega življenja pač ni....ok....o tem kako ga mala pogreša sploh ne bom izgubljala besed...ker gre raje s kolegom za 3 ure v bife(to se je do zdej le 1x zgodilo),ima raje mrzlo kosilo in ko mu Hana kej razlaga-pač v svojem jeziku,ampak razumljivo,jo on oponaša oz. ima odgovore ala gugu pa buci buci....mene to vrže iz tira...ker mala se res trudi da jo ljudje okoli nje zastopimo,še pokaže na tisto kar bi imela če ne zna povedat,on pa njej s takimi nazaj....tretja stvar je pa da ima odobren dopust za januar.....sva se zmenila da gremo za 1 teden v toplice.....a mislite da mi pomaga pri odločitvi?....še za datum mu je vseeno......resno,ne da se mi več kregat,pregovarjat,raje ga ignoriram.....prejle pod tušem sem prišla z razmišljanjem celo tako daleč,da bi popokala tamalo in šla za kak teden domov....pa ne mi rečt,da se naj pogovorim z njim,ker on se ne zna pogovarjat.....jaz govorim,on pa posluša....in pol je 14 dni ok,in ponovi vajo.....resno me skrbi,kako bo ko rodim....a bom za vse sama?....lahko me samo v umobolnico zaprejo ah sem se razpisala....verjetno je brez repa in glave ampak stvari se v meni nabirajo in včasih je res najlažje natipkati.....najraje bi ga posadila pred računalnik,da si vse to prebere,ampak itak nebi zaleglo hvala za branje čebelc@...jz te čist podpiram in razumem...sam kako naj ti povem...deci taki so ..zmer so bli in po moje zmer bojo...edin če je katera že srečala kako izjemo...kar si napisala je pri nas čist samoumevno že kakih 17 let...oprosti, te nočem še bol v slabo voljo spravt...sam iz mojga je težko kaj več vn povlečt....sej včasih ma kak pozlačen moment...pa se celo pogovarjava več k 10 minut in včasih je hepi urca res skor pol ure dolga ...to je pa po ta velkem vse.....seveda pa ti želim, da bi se tvoj bol željo vklopil v vaše družinsko življenje....kz mojga dan za dnem opozarjam kako mulčki hitro rasejo in da si more mau časa vzet za njih, da bo sploh dojel kako so že veliki....v glavnem ti pošiljam velik koš potrpljenja, zdrave pameti in zate posebej
_____________________________
SAŠKA 25.4. 1995 JAN PETER 7.12. 1998 MIHA 26.3. 2001 MAJ 19.2. 2009 VSI MOJI SONČKI
|