Anonimen
|
Upam da ne bom predolga, ampak že vidim da ne bo šlo na kratko...
Pred 7 leti sem se preselila iz enega konca slo na drugega k mojemu :love: in seveda s tem tudi k njegovim staršem, s katerimi smo takrat živeli dve leti v skupnem gospodinjstvu.Z :love: sva bila oba še relativno mlada (19 let) in smo živeli nekako tako kot da bi bila midva oba njuna otroka.Ampak to me nekako ni motilo, le kdo ima dandanes tak dober odnos s tastom in taščo?Bilo je res super!
:love: je že delal, jaz sem študirala (zato sem tudi šla na drug konec slo in ko sva se z dragim spoznala so me njegovi starši povabili naj pridem k njim, ker je dovolj prostora in mi ne bo treba plačevati drage najemnine).
V gospodinjstvu smo si delo razdelili in sem tudi jaz veliko z delom prispevala.Finančno pa sem bila že takrat neodvisna, ker sem prejemala precej preživnine in štipendije.V teh prvih dveh letih je bilo vse res idealno, včasih še bolj kot bi bilo normalno:zmeden:.Skupaj smo okoli hodli, posodli so vedno avto, prvi avto so nama oni kupli, bili smo kot ena velika družina.Vedno smo si pomagali.
Po teh dveh letih pa sta njegova starša dvignila hišo še za eno nadstropje in se v pol leta preselila gor, midva pa sva spodaj ostala sama.Mega!!Sedaj pa imava končno mir, delaš kaj hočeš in imaš svoje gospodinjstvo.Kaj je lahko še boljše.Ampak kaj, ko sem le jaz to tako vzela, vsi ostali pa ne:(.In tukaj se začne zapletat.
Prej smo bili seveda cele dneve skupaj, sedaj pa meni ni bilo več toliko do tega, da bi z njegovo mamo kar naprej skupaj visela pri njej gori, čeprav je res super ženska, in sem skoz bolj redko šla k njej gor (ločeni vhodi), moj :love: pa je seveda bil skoz gor pri njej, ko je prišel od nekod domov je moral najprej gor in šele potem k meni, ko je bil cel dan doma in sva si midva hotela naredit "najin dan" ga je na gsm klicala naj pride gor ker mora nekaj govorit z njim in na koncu seveda nič pametnega ali pomembnega.In mene je to počasi začelo skoz bolj motit, sedaj ko nazaj pomislim sem kar začela z taščo tekmovat katera ga bo več časa imela, katero bo poslušal, vglavnem katera bo zmagala.Res otročje, ampak takrat je tako bilo.
Jaz čez čas sploh več nisem šla gor,( ona ni nikoli prihajala dol ker kadi, pri nama pa se ni smelo) in smo tako izgubili stike, vse tisto ko nam je bilo tako lepo prve dve leti se je spremenilio v sovraštvo.Mogoče celo obojestransko.Jaz sem hotela da midva živiva po svoje, nisva bila več tako mlada kot na začetku, da imava svoje gospodinjstvo in stvari rešujeva sama in greva k njim zgolj vsake toliko na obisk, mogoče na kako nedeljsko kosilo...moj :love: pa je vzel to čisto drugače, njemu je bilo normalno ves čas gor viset in se mu to ni zdelo sporno.Zato sva se začela veliko kregat, on je začel delat po cele dneve z očetom (do 22h), nisem ga nič vidla, ko sta prišla domov je šel prej še gor in sigurno ostal vsaj eno uro,... kreganje, kreganje, kreganje... jaz sem bila skoz bolj osamljena, pol še malo druge stvari pridejo zraven, vidla se nisva skoraj nič, ko pa sva se pa sva se kregala ves čas in tako sva šla na grd način narazen in sem se odselila nazaj k mojim staršem.
Čez 6 mescev sva se z :love: pobotala, jaz sem v njegovem kraju dobila službo in sem se vrnila nazaj.Ampak ledeni odnosi z tastom in taščo so ostali, meni sploh ni prišlo na misel kaj k njima hodit, ko sva šla narazen so mu govorili da je tako najboljše, da itak nisva za skupaj,da nisem dovolj dobra zanj itd.:love: je bil ves čas razdvojen med enimi in drugimi, sedaj razumem da mu je moralo biti težko, meni je počil film, pri 23 letih mi ne bo nihče solil pameti, nisem več bila tak otrok kot takrat ko sem se k njim preselila in sem se odeslila.Sama!:love: če je želel je prišel včasih k meni prespat in na obisk, k njemu domov pa sem se zaklela da ne grem več, ker sem se tam slabo počutila, midva sva se ves čas kregala, bila sem kot nek tujec ki vdira na njhovo ozemlje, nisem se počutila kot doma...to je dolgo časa trajalo in se mi je močno vtisnilo v podzavest.Ta grozem občutek.
Po 9 mesecih se je moj :love: preselil k meni in tako sva končno imela mir, svoj dom, delava kaj hočeva in z dragim sva se super zaštekala in ga kar dobro furava sama brez njegovih staršev.Skratka vse tisto zaradi česa sva se prej kregala je šlo stran.Tudi sam tako hodi manj k mami, tudi ona je mogoče sama zaštekala, da je sin odrasel in ima svoje življenje z mano.Enkrat kasneje mi je celo rekla da je vesela da se je k meni preselil, ker ve da mi je pri meni dobro:zmeden:.Saj mu res nič ne manjka.
Ampak kaj ko že 3 leta zato živiva v podnajemu in enostavno ne zmoreva več, ne moreva si nič ustvarit, ko pa vsak mesec gre samo za najemnino 90.000 sit.Za si stanovanje kupit fant noče, ker ima doma pol hiše in zakaj bi nekaj kupoval, prodat tistega ne more ker je hiša od mame (čeprav je jasno, da je njegovo, tu ni problema) in počasi razmišljava da bi se vseeno vrnila nazaj k njemu in tja vložila denar, ki ga sedaj dava za najemnino.
Pol leta me je prepričeval da sem malo popustila in sedaj sva govorila tudi z njegovo mamo, ki je v tem času dala njegovo stanovanje v najem, da grejo tisti podnajemniki najkasneje do 1.novembra ven in da se midva vrneva.In meni je slabo, ponoči ne spim, strah me je da se bo vrnil tisti občutek osamljenosti, da bo on spet ves čas pri mami jaz pa ga bom doli čakala, da se ne bomo razumeli, da bo vse isto.Sedaj jih imam že 26 let, noben mi ne bi sral po glavi, želela bi si, da bi spet imeli tak lep odnos kot smo ga imeli na začetku.Ampak kako naj to dosežem?Z njegovimi nimam nobenega odnosa že 4 leta in nič jih ne rabim.Ampak vseeno je lepo imeti nekoga, ki bi lahko otroke pazil(jih še ni), da bi lahko hodla k njej na kavo in bi bili normalna družina?Ker jaz nimam tukaj niti enega sorodnika, vsi so 300 km stran in mi večkrat manjka to, če ne drugače vsaj za praznike, ko ne morem k mojim domov.Ker je družina vseeno drugače kot prijatelji.
Včeraj zvečer mi je :love: rekel, da ko bova šla nazaj tja naj grem večkrat k njegovi mami, naj jo vprašam če kaj porebuje, če ji kaj pomagam(je imela pred kratkim težko operacijo)?Saj ga razumem, da se trudi da bi se spet razumeli, ampak to je že toliko let minilo da ne vem kako bo to spet zgledalo.Se bojim da bo vse spet isto in da bom spet pobegnila stran od tam, ampak takrat pa res sama.In zraven vsega še delava na :duda:, mene pa je groza da bi se njegova mama vmešavala v vzgojo, po drugi strani pa je doma in bi bilo fajn da bi :duda: pazila.
Saj vidite, čisto sem zmedena, strah me je iti nazaj, pa čeprav so minila že leta, z :love: se super razumeva in tudi njegova mama je verjetno videla, da ne more več imeti tako velike vloge v njegovem življenju...ampak tisto leto in pol vmes pa je bilo res grozno....Kako naj spet vzpostavim normalen odnos z njegovimi starši, jim pridem bližje brez da bi spet izgubila svoj jaz in se bi jim podredila?Ker drugače pa sem zelo odločna in samotojna oseba!!!!Ampak vsakič ko pridem v bližino tiste hiše me popadejo spomini in groza spet tam živet.Kot nočna mora.
Sori, da se dolga, 7 let je težko spravit na krajše.Če se vam da kaj napisat mi dajte kak nasvet, ker sva se z :love: že spet začela malo grdo gledat, ker ve kako težko mi je iti spet tja in bi dala vse da mi nebi bilo treba in mu to tudi povem, da nočem tja..Ampak če že moram, sama vidim da ne gre drugače pa bi rada res imela z vsemi dober odnos.Ta najemnina res ubija, pa če še :duda: pride...
Punce,hvala vam vsem. Srček
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
