|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   ne-obvladovanje 3-letnika
1.8.2011 15:55:11   
reka
Pozdravljeni!

Končno vam pišem, ker sem že prav obupana in hkrati žalostna. Imamo 3 letnega fantka. Prvo leto vrtca je bil zelo sramežljiv, bojazljiv, jokav ... Septembra je dobil novi vzgojiteljici in začel je rad hoditi v vrtec, postal je bolj pogumen, boril se je za svoje igrače, skratka, znal se je postaviti zase. Dokler ni šlo to prek vseh meja. Ko mu kaj ni prav, ugrizne. Doma meče igrače po tleh, ko se razjezi. Ali jih vrže čez balkon. Nekaj igrač sem mu po takem izbruhu pospravila ali celo vrgla v smeti. Pa se ga ne dotakne. Tudi vzgojiteljica v vrtcu je rekla, da je nekako "umetniško poseben", pa mi ni znala/hotela kaj več povedati, kaj naj bi to pomenilo. Me je pa poslala na pogovor s psihologinjo (o postavljanju mej). Vzgojiteljica je opazila, da kadar ga krega, nikoli ne pokaže obžalovanja ali sramu, tako kot vsi drugi otroci (npr. druge že ko malo pokregaš, se začnejo jokat, naš pa ne). Da ne govorim o tem, kako kar naenkrat noče več hodit (npr. v trgovini), pa se  vrže na tla in kriči, se uleže. Jaz takrat odreagiram popolnoma mirno, skušam ga čim bolj ignorirati, le za roko ga držim, da mi ne bi kam pobegnil - pa ne deluje. Naslednjič bo naredil isto. V trgovini (ali kje drugje), mi redno pobegne - pač gre raziskovat oz. se mu fajn zdi, da mi pobegne. Mene pa skrbi to, da ga ni popolnoma ničesar strah. Ne boji se tujcev, ne postane ga strah, ko ugotovi, da mame ni v bližini (v bistvu, če ga pokličem, še zbeži stran). Potem ga v avtu fajn naderem, saj sem še vsa prestrašena, kaj bi se zgodilo, če bi ga kdo vzel, sem ga pa tudi že pocukala za lase. In kaj je najhujše - upira se mi še naprej. Sploh ne joče, ne pokaže nobenega obžalovanja, strahu ... nič nič nič ... Potem pa so trenutki, ko se mi opraviči za neko malenkost, ko sploh ne bi bilo treba.
Kaj delam narobe, da me ne uboga? Očeta uboga. Ne vedno, a vendar bolj kot mene. Pa se mi ne zdi, da bi on imel drugačen pristop. Mali ima ogromno energije. Včasih bi rada, da je npr. samo zraven, tudi če ga ne držim za rokico ... zakaj mi mora vedno pobegnit? Nisem še videla, da bi katera mama tako lovila svojega otroka, kot ga moram jaz. Ne uboga na nobeno lepo besedo, a žal tudi na ostro ne in pojma nimam, kaj naj naredim. Včasih se kar zjočem, ker se mi zdi, da sem totalno odpovedala. Je to res samo obdobje? Zakaj še vedno izsiljuje, čeprav mu ne popustim? Še vedno preizkuša, in si enostavno dovoli, da gre prek mej - kaj mu pa moremo? Enostavno reče ne bom in konec. Res je, da ga z možem nisva hotela omejevati pri raziskovanju, ko pleza po igralih, mu dovoliva da gre visoko (toliko da ga še lahko drživa), včasih lahko skače po posteljah, skratka, pustiva mu, da je otrok, da uživa in je vesel (nekateri starši - se mi zdi, da otroke res ves čas z nečim omejujejo) - a pri resnih zadevah - ne skači po stopnicah, ne tikaj vroče plošče (npr. se bo opekel - čez 5 min bo šel spet probat!?!), ne beži stran od staršev, ker je nevarno - vsaj to, da bi ubogal, pa ne. Hudo je to, da ga niti neprijetna izkušnja ne izuči. Naslednjič bo naredil isto napako.
Vidim mame, ki imajo po 3 otroke, pa se je držijo kot klop, kar jim naroči, izpolnijo ...jaz pa imam enega pa moram ves čas tekat za njim. Jaz se skoraj ne smem stran obrnit, ne da bi naredil kakšno naumnost ... če gre v kakšno drugo sobo v stanovanju, moramo na skrivaj za njim, da vidimo, če je vse v redu, ali bo spet kaj ušpičil. Potem pa še jezika, izzivalno gleda, ne pospravlja igrač. Imamo tudi to igrico: kdo bo prvi - največkrat sicer zaleže, a veste kaj je zdaj začel? On reče: "Jaz ne!" In mu je malo mar, če jaz še naprej tekmujem, ali pa če štejem do 3, ali pa ugasnem risanko (ok, malo joka, a se potem pomiri), skratka, "kazen" ga sploh ga ne prizadene. Izredno je tudi narcisoiden, se gleda v ogledalo in se ljubčka, potem mu pa še drugi govorijo, kako je srčkan in da se na njega pa res ne morem jezit ... pa je mera polna ...Vodim ga na igrišča, v gledališče, veliko vidi  in doživi, da gre ta energija nekam, a vseeno. Ima ta svoja obdobja, ki so izredno dolga - npr. še vedno grize. VSE stvari daje v usta (do tega, da je že popil vodo iz vaze za rože), komaj zdaj nekako sodeluje pri odvajanju od plenic, s tem, da je prejšnji mesec povedal, da ga tišči, zdaj pa ne, pa se kar v hlače. Rad gleda Nodija - in to že 2 leti! Izredno rad prebira knjigice - ves čas hodiva v knjižnico in bereva. Zvečer se morava vedno malo stisnit, komaj pred enim mesecem je bil prvič v življenju loen od mene 2 noči, ko je prespal pri moji sestri. Drugače je zvečer mamica zakon. ..
Kaj mislite? Drage izkušene mame, pomagajte mi prosim s kakšnim nasvetom, jaz sem že čisto obupana od tega. Včasih se sprašujem, ali bo to res minilo, ali kaj delam narobe, kako naj spremenim svoje obnašanje in kaj še bo iz njega, če je že zdaj tako predrzen in brez strahu ... tolažim se (upam) samo z mislijo, da "upam," da se mu ne bo nič hudega zgodilo, da se ne bo zastrupil s čim, kar bo dal v usta in da bo v življenju bolj samostojen in samozavesten, saj se ne boji nastopanja pred publiko  itd ...
Neposredna povezava do sporočila: 1
   [Brisano sporočilo]
1.8.2011 22:31:32   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu reka)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: ne-obvladovanje 3-letnika
1.8.2011 22:41:42   
*miska.mcc*
metulj, ti bi v glavnem lahko prirocnik izdala.

oz. navodila za uporabo pri serijskih napakah. user posted image



_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   [Brisano sporočilo]
1.8.2011 22:50:29   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu *miska.mcc*)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: ne-obvladovanje 3-letnika
4.9.2011 21:19:36   
Nastya
Se kar priključim tule zraven..sicer takih hudih težav kot Reka nimam, ampak res ne vem več kako naprej..ravno sva se pogovarjala z možem, da to kar pa se zadnje čase dogaja z najinim 3-letnikom pa ne pelje več nikamor..je edinček, ne hodi v vrtec - ker sem jaz doma, lahko rečem da bi verjetno vsakdo rekel ja razvajen in scrkljan..pa mislim, da ni ravno tako, itak da je malo, samo meni se zdi čisto v mejah normale..no, da začnem..

začel je v vsaki stvari kontrirati jaz rečem JA on NE, kar je njegovo se ne sme: iz njegovega kozarca pije samo on - bog ne daj da si jaz ali mož natočiva v isti kozarec kot je njegov (primer), je sladoled - vse mu teče dol, ga ne sme nihče obliznit - ravno danes smo imeli takšen primer, vse mu je teklo po kornetu in je mož mu lepo vzel sladoled in mu ga je obliznil - konec, hočem drug sladoled, jok, se skrit..če kaj je in ne poje do konca, to ne sme nobeden pojesti do konca..če to kdo to naredil, dretje, vpitje, jok, to je mojeee...se greva igro..kdo bo prvi..npr. v banji za kopat (je imel obdobje ko se ni hotel umivat-to sva imela vsak večer tak cirkur v kopalnici, da je bilo katastrofa), zdaj samo rečem, jaz se grem umit, se greš ti..najpre NE ne grem se - pa jaz rečem OK bom pa jaz danes prva..je že v kopalnici..se je pa nekajkrat zgodilo, da sem rekla da greva ven, in on meni Ne jaz pa Ok, grem pa sama in sem res šla po stopnicah dol, joj joj joj, da ti vidiš ta napad..jok, kričanje, metanje po tleh, jaz bom prvi jaz bom prvi, zdej pa nisem prvi..katastrofa..v trgovini mi je do sedaj ene 3x naredil neke scene s tem njegovim trmanjem, ko je v tem efektu igrače letijo vse povpreg, se začne kar grist po rokah, klofat po obrazu itd..skratka, sploh več ne vem kako in kaj naj začnem z njegovo vzgojo..enostavno pa ne pomaga nič, rečem lepo, rečem glasno, rečem grdo, včasih kakšna prileti čez rito, ga dam v sobo na ohladitev - se dere in hodi iz sobe ven, 
ENOSTAVNO NI REŠITVE Ne pomaga nič..obnašati se je začel na trenutke tako grdo, se kr neki zmrduje, pači, dere, cvili, vpije, da se še samo držim za glavo-in govorim pa saj to ni več res..

Povejte ali je to samo faza odraščanja v malčka in bo minilo, ali je najina vzgoja čisto na podnu ???

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: ne-obvladovanje 3-letnika
5.9.2011 6:49:03   
juhica
Nastya - samo obdobje, verjemi, drug let bo čist druga zgodba - no tole s sladoledom mi je znano user posted image .

(odgovor članu Nastya)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   [Brisano sporočilo]
5.9.2011 8:34:28   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu juhica)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: ne-obvladovanje 3-letnika
5.9.2011 12:21:58   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: reka
..., postal je bolj pogumen, boril se je za svoje igrače, skratka, znal se je postaviti zase. Dokler ni šlo to prek vseh meja. ....., skratka, "kazen" ga sploh ga ne prizadene. .....Rad gleda Nodija - in to že 2 leti!

O vplivih gledanja televizije in risank v zgodnjem otroštvu vse do 3 leta smo že govorili. To pri tebi je rezultat. V bistvu si ga sama "nafilala" v to stanje. Posnema "Nodija", ki ga gleda že od 1!!! leta. No ja, pač posnema Škrata iz Nodija. Ves ta čas, ko si mislila, da imaš malo mira ko je gledal nodije se je v bistvu v njemu dogajalo in sicer fant se ni identificiral s + likom iz risanke ampak z - likom in to sedaj imaš.

Kar pa se tiče kazni si v nekako v prednosti, saj nekateri šele v puberteti doumejo da s kaznijo nimajo več moči. Ti pa moraš že sedaj (in to je dobro) pričeti z vzgojo brez groženj in kazni. Če jo ostali poskušamo izvajati, pa lahko še vedno ko "odpovejo naše zmožnosti" v skrajni sili se zatečemo k grožnji in kazni (kar ni dobro).

Mislim, da je izhod (razen ekstremne grožnje in kazni - ki tudi ne bi zalegli za prav dolgo) v ponovni vspostavitvi stika med teboj (mamico) in njim. Rahločutnosti. Rezultati ne bodo takoj vidni (kot so bili pri grožnji in kazni), vpliv pa bo trajen. Bo pa potrebno veliko potrpežljivosti, saj bo prvo dobro pretestiral ali misliš resno s tem odnosom.

O risankah pa ne bi razpravlja, saj je precej verjetno, sa bi se tudi prej identificiral z Gargamelom kot s Smrkci zato predlagam da dobro premisliš katere risanke lahko gleda.

(odgovor članu reka)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: ne-obvladovanje 3-letnika
5.9.2011 13:07:49   
ronja
Me je pa poslala na pogovor s psihologinjo (o postavljanju mej).

POjdi, škodit ne more.

Vzgojiteljica je opazila, da kadar ga krega, nikoli ne pokaže obžalovanja ali sramu, tako kot vsi drugi otroci

Otroci so različni. jaz si Ronje ne upam kaznovat, ker bi jo po moje kar ubilo! Ona je tak občutljivček, da jo prizadane že, če jo malo grše pogledaš. Vse lahko dosežem s pohvalo in nagrado: če boš to, dobiš to ali gremo delat ono (kar ima pač rada)... Je ful vodljiva, ampak ful občutljiva - tako da vsako ima svoje + in -.
Pri Lejli pa to niti pod razno ne pali. Se igra, rečem pospravit, ona se dalje igra. JI vzamem igračo, s katero se igra, bo vzela drugo, boli jo đoko, saj jih je dostuser posted image . Tako da jo moram fizično odstranit - odnest v drugo sobo, recimo - in to ji pa ni všeč (hvalabogu sem našla nekaj, kar ji ni všečuser posted image ) in potem ko se začne tam jokat, pridem spet k njej (ali ona k meni) in se zmeniva in zrihtava zadeve.

Ključ je v tem, da najdeš njegovo šibko točko. Ronja jih ima en kup, Lejla pa ne glih toliko. zato je pa bolj stabilna, težko jo iztiriš, Ronjo vsaka bedarija vrže iz tirauser posted image . Tako da kot rečeno - vse ima svoje prednosti, tudi to, da se zna postavit zase. Mogoče ste bili vsi veseli, ad se ej končno začel postavljat zase, potem je pa vse skup zraslo čez glavo.

Da ne govorim o tem, kako kar naenkrat noče več hodit (npr. v trgovini), pa se vrže na tla in kriči, se uleže. Jaz takrat odreagiram popolnoma mirno, skušam ga čim bolj ignorirati, le za roko ga držim, da mi ne bi kam pobegnil - pa ne deluje. Naslednjič bo naredil isto.
Ja, eni otroci bojo velikokrat probali. en od vaju bo nehal oz. popustil. Jaz ti držim pesti, da to ne boš tiuser posted image .

Kaj delam narobe, da me ne uboga? Očeta uboga. Ne vedno, a vendar bolj kot mene.

Nekaj gotovo dela drugače kot ti - ugotovita, kaj, pa boš imela odgovor.

Zakaj še vedno izsiljuje, čeprav mu ne popustim?

Eni so bolj vztrajni. Samo NE POPUSTI nikoli, če si že 2x rekla ne. Prvič ajde, si kdaj premislimo, ko vidimo, da otroku nekaj ful pomeni, pa ni tako važno (pa naj ma tiste svoje gumjaste škornje za ven, čeprav je toplo, recimouser posted image ). Ampak ko se res odločiš, da ne, potem je ne.

kaj mu pa moremo? Enostavno reče ne bom in konec.

On čuti, da ti ne veš, kaj bi mu lahko naredila. In ve, da je gazda. To je tisto. Otrok mora vedet, da ON NI gazda! In da imaš vzvod, da ga v nekaj prisiliš. Otroci palijo na različne stvari, eni hočejo ves čas bit z mamo (Ronja, recimo, njej bi bilo najhušje, da ne bi smela bit v istem prostoru - če noče pospravljat, rečem, da bom šla stran, pa naj se sami matrata, pa bo takoj vse naredila), eni nočejo bit izključeni (Lejla, če ji odnesem stran - to na splošno pri veliko otrocih pali), eni se bojijo za igrače (tvoj očitno ne, Ronja se in potem tudi Lejli ne morem zagrozit, da jih bom dala stran, ker bi jih valjda Ronja rada imela in jih bo potem vse sama pospravila... pestro;)).

Vidim mame, ki imajo po 3 otroke, pa se je držijo kot klop, kar jim naroči, izpolnijo ...

mame s tremi otroki si enostavno ne morejo privoščit, da bi jim vsi trije bezljali okoli. Lej, imam nekaj vmes - dve zaenkrat. Pa ko smo bile same na morju, sem bila bolj stroga, ker bi bilo lahko sicer nevarno zanju. Nobena od njiju še ne plava. KO smo šle na pomol, se me je vsaka držala za rokico. Če se me ne bi, bi šle nazaj. To sem jima jasno povedala in tudi zakaj - ker se bojim, da bi katera padla iz pomola v vodo (je globoka, pa še ladje so okoli) in če sem sama, ne vem, kako bi reševala eno ven, pa kdo bi medtem pazil drugo (če bi padla Lejla bi namreč Ronja totalno paniko zagnala, če bi padla pa Ronja, pa vprašanje, če ne bi še Lejla za njo skočila). Torej to ni prišlo v poštev in sta se držali. Enostavno sta vedeli, da sicer ne bomo šli na pomol (sta zelo radi tam). POvedala sem jima tudi, da ko bo oči, bosta bolj svobodni in zakaj (ker bova dva). In res, ko sva bila oba skup, sem bila čisto mirna, čeprav sta bili tudi na robu pomola. In sta vedeli, da se jima ni treba držat mene ko klop. Otroci čutijo, koliko si ziher vase.

Ko se oblačimo za v vrtec - če smo same, gre vse tiktak, ko je še oči, vesta, da je navadno vikend ali počitnice in se nikamor ne mudi in se bosta temu primerno tudi obnašali (sploh Lejla).

Vsekakor moraš sama pri sebi dobit tisto trdnost, da veš, da si ti MAMA, on je pa otrok in da mora on tebe poslušat. In da ni tega "kaj mu pa morem". Lahko ga odneseš stran. Nekam, kjer se bo neskončno dolgočasil. Lahko ga držiš v naročju, dokler se ne zmenita (to sem naredila pri Lejli parkrat, ko je udarila oz. ugriznila Ronjo - se ni hotla zmenit in sem rekla, da jo bom držala toliko časa, dokler se ne bova zmenili) bilo je naporno za pop* ampak je pa pomagalo. Vsekakor imaš veliko "orožij" na voljo. Verjetno celo če bi ga po riti, da bi bilo boljše kot pa da se mu kaj zgodi, ker se pač nič ne sekira. Sicer sem proti temu ukrepu, ker se mi zdi, da obstajajo drugi, ki ravno tako delajo, pa niso tako agresivni, ampak če pa primerjam posledice, je pa to vseeno tako.

če gre v kakšno drugo sobo v stanovanju, moramo na skrivaj za njim, da vidimo, če je vse v redu, ali bo spet kaj ušpičil.

To je izi pravilo - če je otrok tiho, verjetno dela nekaj, česar ne bi smel - sicer so vedno glasni. Zelo redko ne velja to pravilouser posted image .

Za kazen moraš vzet tisto, kar ima on rad (vendar pa mu ni to kaka čustveno pomembna stvar, recimo da bi mu vzela njegovo igračko za spat - to bi bilo kruto).

Je pa to faza, ki mine, ČE jo primerno "zdraviš". Če je ne, torej če otrok še naprej misli, da j eglavni in da mu itak nič ne moreš (ker to dejansko misliš tudi ti!), potem bo odrasel v tako osebo - in veš, da takih nihče ne mara in mu ne bo ravno lepo. tako da za njegovo dobro, odnesi ga stran iz igrišča, trgovine, če ti tam dela štalo. MOra vedet, kaj lahko in kaj ne. In ne, potem ne bosta kupila nič, kar bi on rad, ne bo si smel izbrat svojega kruhka, ne bo nič, kar bi on rad. Ne boš se z njim ukvarjala, ampak ga boš samo imela zraven sebe in ne bo smel nikamor drugam, se igrat, družit, skakat,... Če pa se bosta zmenila, bo vse to lahko.

nasty, lej, on pač probava, kaj vse lahko doseže s huronskim dretjem. Ok, recimo mu pustita kozarček, če se VIDVA tako odločita, da ima nekaj svojega. Ampak če je on končal s hrano, jo lahko poje nekdo drug, ad je ne mečete stran in tu ni pardona. (pač se vidva odločita, kje bosta popuščala, kje pa ne, vsekakor ne povsod popuščat). Saj vsi otroci to probajo: neee, moj sladoled, itd... Ja, pa kaj, naj se dere - lepo pojej njegov sladoled do konca, še pohvali ga, da je bilo zelo dober, pa da fajn,d a ga ni hotel, ker ti je lih ful pasal. to narediš nekajkrat, pa bo boljše. Samo da to striktno delaš, da mu daš vedet, da te jok od izsiljevanja ne gane kaj dosti.

zdaj samo rečem, jaz se grem umit, se greš ti..najpre NE ne grem se - pa jaz rečem OK bom pa jaz danes prva..je že v kopalnici..

No, vidiš, saj znaš. user posted image

se je pa nekajkrat zgodilo, da sem rekla da greva ven, in on meni Ne jaz pa Ok, grem pa sama in sem res šla po stopnicah dol, joj joj joj, da ti vidiš ta napad..jok, kričanje, metanje po tleh, jaz bom prvi jaz bom prvi, zdej pa nisem prvi..katastrofa..

Starši pogosto mislijo, da je narobe, če se otroci tudi upirajo, jokajo, trmarijo. To ni narobe - narobe je, če je samo to in se nikamor ne premakne. Ampak navadno to nekaj časa traja, potem pa je ok. Da se nikamor ne premika, imamo itak vsi občutek v takem obdobju, vendar gledano od zunaj oz. nazaj, to vendarle niso tako zelo dolga obdobja;). Ne se sekirat, če divja. Ja, če pa nisi hotel ven, pač ne moreš bit prvi. Mogoče se kdaj malo dlje devaš, da mu potem vseeno rata bit prvi, kdaj pač ne bo - saj se itak mora navadit, da ne bo vedno on prvi, če ne prej, mu bo to jasno čez 3 leta v šoli...

v trgovini mi je do sedaj ene 3x naredil neke scene s tem njegovim trmanjem, ko je v tem efektu igrače letijo vse povpreg, se začne kar grist po rokah, klofat po obrazu itd..

ODnesi ga stran in mu primi roke tako, da ne bo mogel hujše škode naredit v trgovini in sebi. Pusti tam voziček in vse in se z nasmeškom opraviči trgovkam, da imate pač "obdobje trme in da upaš, da bo kmalu boljše, vendar mu moraš trentuno najprej pokazat, da to ni način, pa da boš kasneje prišla nazaj nakupit". Saj navadno ljudje čisto razumejo, večina jih ima ali je imela otrokeuser posted image .

ga dam v sobo na ohladitev - se dere in hodi iz sobe ven,

Daj ga na stol in bodi zraven, da ne more pobegnit. Jaz sem imela Lejlo lepo v naročju. Je hotla stran, pa sem jo držala. Enostavno nekak morajo vedet, da smo mi glavni. ker mi ni do tega, da bi ju tepla, se mi je to zdela boljša možnost.

pomaga samo stroga doslednost - mulc vaju pac ne more terorizirat za vsako muho, ki ga zapopade.

POdpis.

Aja, še to: otroci navadno kar hitro začutijo, ali se mi zasekiramo za njihove izpade ali ne. In ko ti parkrat rata, da si RES mirna, da se čisto RES ne sekiraš, kaj ga tvoj otrok biksa - ok, pa naj leži na sredi hodnika in se dere, če ji paše, takrat vidijo, ad to nima smisla, ker ni učinka. če ji potem še mirno poveš, da te prav nič ne prizadane, če zganja histerijo in da če to misli delat, naj gre v drguo sobo in zapre vrata, ker ti tega ne misliš poslušat... In poskrbiš, da se to zgodi, potem čez čas ugotovijo, da to res nima smisla, ker se derejo samo sami sebi.

in stejem do 3

1-2-3 je magic! Pri nas zdaj že na obe pali!

O vplivu risank sicer nimam dosti pojma, ker pač nimam tvja doma, se mi zdi pa, da se pozna, če pri dediju kdaj dolgo gledata. Sicer imata na srečo najrajši pujso pepo, ki je še kar pridna, se mi  zdi, ampak vseeno se mi zdi, da je boljše, če niso preveč pred ekrani (ne samo zaradi oči). Mojidve sta se čisto navadili: zjutraj pri dediju imata lahko risanke, ko pa prideta še mami in oči, jih izklopimo. Vsekakor ko pride mamiuser posted image . In navadno se niti ne protivita, če imam kako aktivnost zanju pripravljeno (pa tudi če je to spečt pecivo). ne vem, ali je to vpliv risank ali je to vpliv tega, da tisti čas nisi z otrokom in se ne ukvarjaš z njim, on pa se tudi sam ne igra. Ne vem, se mi pa zdi, da je hitro preveč in sem kar vesela, da jih doma nimamo.

Če jo ostali poskušamo izvajati, pa lahko še vedno ko "odpovejo naše zmožnosti" v skrajni sili se zatečemo k grožnji in kazni (kar ni dobro).

Tu bi bilo fajn, da razložiš, kaj misliš s tem, ker se mi z di, da nisem edina, ki te dostikrat narobe razumem: to, da vzameš hrano, če otrok packa, je namreč zame kazen, zate pa posledica in oba misliva, da je to okuser posted image .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu reka)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: ne-obvladovanje 3-letnika
5.9.2011 13:46:03   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Če jo ostali poskušamo izvajati, pa lahko še vedno ko "odpovejo naše zmožnosti" v skrajni sili se zatečemo k grožnji in kazni (kar ni dobro).

Tu bi bilo fajn, da razložiš, kaj misliš s tem, ker se mi z di, da nisem edina, ki te dostikrat narobe razumem: to, da vzameš hrano, če otrok packa, je namreč zame kazen, zate pa posledica in oba misliva, da je to okuser posted image .

Tudi jaz nisem imun na "hitre rešitve" in včasih v "časovni stiski" pač zagrozim s kaznijo. Če ne boš "tako", potem bo pa "takole".

Razlika med kaznijo in posledico ni v stavku (črkah in besedah) ampak v bravi glasu, višini glasu, odrezavosti v kombinaciji s položajem telesa, izrazom obraza in pogledom. Ista stvar je na en način "grozna kazen", izgovorjena na drug način pa "posledica".
Če zagroziš z 2x po riti to rečeš odrezavo,.... nikoli lepo, nežno, prijazno. Torej 2x po riti je vedno kazen, ne posledica.

Če gledaš pa primer hrane pa to rečeš mirno z upanjem v očeh da bi še jedel ali pa z jezo, ihto in zavpitjem. Prvo je pač logična posledica packanja da se hrana umakne, drugo pa je logična posledica jeze starša zaradi packanja in ne direktno posledica packanja s hrano in je zato kazen.

Torej na splošno ni toliko pomembno KAJ ampak KAKO.

Če pa je ta KAKO stalno "naspidirana jeza" potem tudi otroku to postane normalno (neobčutljiv). Tako ene mame stalno vpijejo in vpijejo, spremembe pa ni. Če pa bi utihnila, si vzela samo 1 minuto in mirno zahtevala izpolnitev naročenega bi otrok vedel
1. da mama ni jezna na njega
2. da mama misli resno in
3. da bo to (na koncu) itak moral narediti (ubogati).

, ki te dostikrat narobe razumem

Morda zato ker ti "jeza" ni blizu (ste bolj na izi in umirjeno - jaz pa se tega učim).

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: ne-obvladovanje 3-letnika
5.9.2011 14:06:39   
Najaa
Uh še kako razumem, da je težko lovit 2-3 letnika... Sem imela eno tako, ma že okol 1,5 leta se je začelo, da ni NIKOLI hodila ob meni, NIKOLI hotela roke dat, skoz je nekam bezljala, tekla, se lovila... Načeloma me to ni motila, razen če sva hodili ob morju ali ob cesti. Takrat pa je tudi kakšna po riti priletela, ker varnost je pa pred vsem.
Naj te potolažim, da mine, res je to obdobje. Mogoče se ti zdi, da si edina s takim problemom, sam nisi. Sam rr odpri, pa se nas bo kar nekaj javilo. user posted image V glavnem, od kakega 3.leta ali 3,5 je fajn, veliko bolj mirna in ubogljiva. Ima še kakšne prebliske, ampak veliko bolj me razume, kaj hočem od nje in se res da. Risanke pa po moje nimajo nekega hudega vpliva, kaj vem no, naši dve jih tudi včasih veliko gledata, sploh ko jima postane kakšna "nova" všeč kakor so zdej smrkci. Imajo vpliv ja, sam pri nas ni negativen, ampak pozitiven recimo nove besede, posnemanje likov...

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   [Brisano sporočilo]
5.9.2011 14:11:21   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu tehnofil)
  Neposredna povezava do sporočila: 12
   [Brisano sporočilo]
5.9.2011 14:16:39   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Brisani uporabnik)
  Neposredna povezava do sporočila: 13
   [Brisano sporočilo]
5.9.2011 14:19:18   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu tehnofil)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: ne-obvladovanje 3-letnika
6.9.2011 12:36:09   
ronja
Morda zato ker ti "jeza" ni blizu (ste bolj na izi in umirjeno - jaz pa se tega učim).

hehe, mogoče res. Se jezim na odrasle dostikrat, ko vidim, kake bedarije delajo, ampak na otroke pa res redko, da bi bila res pristno jezna. Valjda (kot verjetno nihče) nisem najbolj srečna, ko že tretjič v enem kosilu nekaj polijejo ali če se recimo Lejla noče oblečt ali kaj podobnega, ampak moram priznat, da me prav strašno to ne ziritira. Verjetno zato, ker vem, da bomo vse to na koncu ziher zrihtali (pri odraslih pa nisi vedno ziher, da bo to šlo;).
Mi je pa ful hecno, da me ljudje vidijo kot ful mirno, meni se zdi, da se skoz pizdim nad stvarmi, ki se mi zdijo narobe (ampak otroci se mi ne zdijo narobe). Na morju je recimo zadnji večer prišla na obisk prijateljica, midva sva dajala otroke spat, pospravljala hišo, da bo vsaj kolikortoliko lepa, če nam jo že mami da v uporabo, pa pakirala, pa 100 stvari za naredit... Skratka, meni se je zdelo, da sem bila ful tečna in živčna. Ona mi pa reče, da ji je neverjetno, kako ni pri nas nobene histerije zadnji večer, da povsod se že 3 dni prej sam kregajo. Ok, saj kregali se res nismo, samo mi je bilo res hecno:). Tako da imaš point.

Razlika med kaznijo in posledico ni v stavku (črkah in besedah) ampak v bravi glasu, višini glasu, odrezavosti v kombinaciji s položajem telesa, izrazom obraza in pogledom. Ista stvar je na en način "grozna kazen", izgovorjena na drug način pa "posledica".

Hvala za razlago, zdaj mi je bolj jasnouser posted image .

3-letnik ze ful, ampak fuuul steka. nas starejsi npr. potrebuje razlago, zakaj kaj zelim od njega; ce samo recem, "naredi to pa to" - ne bo dovolj. se bo hotel kregat z mano. ce pa podam razlog (jah, nasima dvema je treba velik govoriti, je vcasih naporno za znoret), praviloma sprejme razlago in je OK.

A tvojadva sta tudi taka? Pri nas samo še odgovarjam na vprašanja zadnjih par mesecev! Pa še jezit se ne morem, ker vem, da sem (bila?) sama istauser posted image

nasa 2 sta pa potopljena v miroljubno Pepo - in sta mi ful simpaticna, ko uporabljata stavke, ki jih Pepa govori.

Podpis.

hehe, tud jz te dostikrat ne razumem user posted image samo Ronja ima cudezno vztrajnost, da vprasa, cesar ne razume

Hehe, ja, imam eno zelo nepraktično lastnost, da ful težko sprejme, da nečesa ne razumem - moram toliko časa razmišljat in spraševat, dokler mi ni jasno. So me meli vsi prfoksi poln kuferuser posted image .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   [Brisano sporočilo]
6.9.2011 17:49:50   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 16
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





40 otroških laži, ki jim starši vedno nase...
So laži, ki so skupne vsem otrokom, ne glede na njihovo starost in tem lažem starši tudi največkrat nasedemo. Preverite,...
BLOG: Ni lepšega, kot je rojevanje novega ...
Porodne babice so velik del mojega življenja. Delala sem že z mnogimi babicami, nekaj pa jih poznam tudi na bolj osebni ...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?