ronja
|
če smo čisto pošteni te verjetno tam čez štirideset prej začne kaj zdravje...mentalno in fizično...ovirat, kot pri dvajsetih...Vendar te pa pri dvajsetih ovirajo druge stvari...mogoče nepremišljenost, življenjska neizkušenost, neizživetost.... skratka vse ima svoje dobre in slabe strani... podpis. Mene je kar malo vrglo, ko sem brala knjigo Zadnje predavanje - očka 3 malih otrok (prvi 4 leta in pol, drugi 3 in tretja 1,5 leta), je umrl za rakom star 48 (to je njegova knijga, napisana za te otroke, kar bi jim rad povedal, pa jim ne bo mogel, je že vedel, da ima raka)... Takrat je bila moja prva misel to, da sem zračunala, koliko bosta moji punci takrat stari (19 in 18), ko bom sama 48 - to me je potem kar malo pomirilo... Še vedno je grozno, če ti starš umre v najstništvu, vendar se mi zdi, da se ne da primerjat s tem, da ti umre, ko si še predšolček... In to je ena od reči, zakar bi rada imela otroke rajši prej (čeprav nisem ravno zgodaj začela - 29). Še vedno me lahko jutri zgazi avto ali pa se kaj zakomplicira s kakšno boleznijo, umirajo tudi 33 letne mamice - to mi je jasno, da garancije ni - je pa verjetnost manjša... Res pa je tudi, da je za te otroke boljše, da so, pa pač nimajo staršev pri 30ih kot pa da jih nikoli ne bi bilo... Tako da nisem pametna. Samo zase se pa rajši malo bolj na ziher odločam (ziher itak nič ni, ampak z večjo verjetnstjo). Karr se rraziskovanja tiče pa... ne vem, kdo da enemu odstavku ime "članek"
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|