|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   [Brisano sporočilo]
18.6.2012 13:25:07   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Maya80)
  Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
18.6.2012 13:37:21   
ronja
recimo enega fantka, ker je pospravil igračo, ki jo je hotela pospravit tudi ona

oh, moji se pa nič ne tepeta za pospravljatuser posted image ... Hec, verjamem, da ti ni bilo luštno, samo sliši se pa tako fajn: da se tepe, da bo pospravljala... Lahko pride k nam, bosta vse dovolili pospravit;), se nobena ne tepe za to:D.

Sicer Lejla ni glih tank, ona je tak hecen karakter - še najboljše bi rekla, da je mal flegma; vse vzg., ki so jo do zdaj mele (vsega skup več kot 8 stalnih... se jim skoz nekaj menjajo, pač splet okoliščin) so isto rekle: da je fajn karakter, pa da bo dobro skoz prišla: da jo majo vsi radi in so prijazni z njo zato, ker pač hočejo bit z njo. Meni je bilo to tako hecno slišat, ker se mi zdi normalno, da se otroci radi skup igrajo, nekak nisem videla neke razlike (pač nisem vzg., poznam sam svoje otroke, ti so pa seveda radi skup;), pa so mi vse res čisto isto rekle. Tamala se ne krega, se ne tepe, ampak se pa ne pusti tako manipulirat kot tavelika, gre stran ali pa se razjezi in jo nekak bolj upoštevajo, ker je bolj odločna. Tavelika bi pa res dušo dala za nekoga, ki ga ima rada. Saj to je praktično včasih, doma, da ti ne trešči dojenčka, ki jo fejst pocuka, samo ni pa praktično drugje;)... Tamala se bo zadrla: mamiiiii, svit me cukaaaa! pa mu povedala svoje: da se to ne dela (tamali seveda vse šteka in potem mu užaljeno reče, kaj se zdaj reži, da to res ni prav delatuser posted image ), pa potem ne bo več okoli njega plesala, da je ne bi spet zagrabil, tavelika pa enostavno ne bo šla stran. Ne glede na to, kok si tečen, ona ne bo šla stran, če ma nekoga radauser posted image . Rada ma pa ful ljudi...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   [Brisano sporočilo]
18.6.2012 13:51:27   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
18.6.2012 15:36:11   
amii
Tiste ki imamo nežne otroke smo res bolj občutljive na "maltretiranja" ostalih otrok. Joj, kak sem včasih zmedena, ko ga katera punčka (ali fantek, samo so punčke bolj dominantne) tepe, poriva, mu jemlje igračke, pa se poskušam zadržati, ker vem da je to del odraščanja. Ampak mi je pa res hudo, ko mali pol joče in je ves nebogljen user posted image
Samo 1x sem vzkipela, ko ga je punčka hotela poriniti iz tobogana in sem ga komaj ujela, da ni telebnil z višine na tla - starši so pa samo opazovali in nič rekli. Takrat pa sem rekla punčki z zelo ostrim tonom, da se to ne dela, ker lahko komu kaj naredi.Starši pa so samo debelo gledali, dobro da nihče ni nič rekel, ker če bi se kaj protistavili, takrat pa ne bi bilo milosti user posted image

Joj, kar strah me je kako bo, ko gre 01.09. v vrtec, ker je v mešani skupini in bo eden najmlajših. Verjetno se bo moral naučiti borit..........

_____________________________

Pa imamo svoj sonček

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
18.6.2012 21:59:41   
takotako
Uf... Res nisem mislna delat drame. Ker vzgojitelice nista to vidle ker se dogaja zadaj, sem jo mislna samo opozorit.
In ja brca v koleno mene ni zmotila. ko mi je najprej to reku da ga je v koleno sem mu rekla da je ziher kaj izzivu.
Da sem začela drezat v njega kaj se je zgodilo, je bilo zaradi lulčka ker je imel plavga pa malo krvi.

To zajebavanje pa vem da se letos celo leto ponavlja.
Povedal mi je vse, ker sem ga spraševala zakaj jo ni nazaj udaru, in kaj je blo pol. Pa naš mali k ma neki za povedat bo povedu vse do potankosti. In take stvari res želim da mi vedno pove.

Vem da ni ravno prav da udari nazaj, sam na začetku smo to prakticiral, pa je hodu dam ves potolčen. In če bi bil kdaj v tej situaciji mu povem da se naj brani. On se je umaknu-sam ne bo se skoz umiku.


(odgovor članu amii)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
18.6.2012 22:36:27   
takotako
pa še to jaz vzg.čisto zaupam ker sta res fajn. Tako da vem da če se bo to ponavljalo naprej bosta uredili po svoje.

Hvala za mnenja. Vem pa da bom mogla nekak sinu dvignit samozavest...To pa bom čez počitnice pogruntala.user posted image

(odgovor članu takotako)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 0:12:57   
panineve
Bivšega je ena punčka brcnila. Tako moćno, da mu je vse oteklo in je moral na operacijo. Bil pa je v prvem ali drugem razredu osnovne šole. Njegovi mami so takrat rekli, da je tako hudo, da bi lahko kasneje imel težave z neplodnostjo. Tako da meni to ni tako zelo nedolžno in bi glede tega želela imeti pogovor z vzgojiteljico.

(odgovor članu takotako)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 12:49:03   
ronja
hehe, ronja, sem opazila, še noben otrok razen moji ni za mano po stopnicah vpil, da me ma rad po parih urah poznanstva, razen tvoja punčka. Sem jo hotela kar polupčkat prit nazaj, kak cukr

Hehe, no saj čist za vsakim se vseeno ne dereuser posted image , si se ji res usedla v srceuser posted image , samo je pa res taka odprta pa res ma hitro fejst rada...

Sicer pa meni tudi ne bi bilo vseeno, če bi mi malega brcali v mednožje... Ipak - nekje so meje, pa sem lahko še tako zaj* mamiuser posted image . Se zgodi, da se stepejo, verjamem, ampak je pa treba otroke naučit, da se v oči, mednožje, itd... ne napada, ker lahko drugega na ta način res raniš. To narediš v svoji obrambi, če te napade odrasli, ja. Sicer pa ne.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu panineve)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 13:11:21   
LuLu
Če otroka lahko naučiš kam naj brcne, potem ga lahko naučiš, da sploh ne brca.
Sem imela primere, ko so moji ali pa drugi otroci od nekoga fasali. In v čisto vseh, je uspelo le to, da ga je tisti otrok nazaj tresno. Malo, dosti, mimo... ni imelo veze... pokazal je obrambo in da se ne da.
Sem zelo proti nasilju, med otrci ga bo vedno, tako kot med odraslimi. Žal pa ne zna vsak starš svojega otroka naučiti nenasilne komunikacije, ker je pogosto še sami ne znajo.
V takem primeru bom jaz pri svojih otrokih nekaj naredila. Ne bom čakala, da vrtec (čeprav bi jim sigurno to omenla), ali da se cela tista družina prevzgoji.
No, takrat sta moja in še nekaj otrok od znancev udarila nazaj. Nasilje se je v vseh primerih nehalo (mogoče je samo pri mojih izkušnjah bil tak uspeh), in tudi moji in oni drugi otroci niso postali nasilneži in še vedno se ne tepejo. Torej, sem jih naučila le to, da se naj brani. Ne pa da začne prvi.
Vse otroke imam rada, ampak svoja2 pa najbolj. In dokler sta tako majhna in mlada, da za njiju odgovarjam, bom ju branila in ne bom dovolila NOBENEGA nasilja nad njima.
Udarce v občutljive predele telesa pa bi jaz tudi resno jemala.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 13:27:17   
uškinamama
V takem primeru bom jaz pri svojih otrokih nekaj naredila. Ne bom čakala, da vrtec (čeprav bi jim sigurno to omenla), ali da se cela tista družina prevzgoji.
No, takrat sta moja in še nekaj otrok od znancev udarila nazaj. Nasilje se je v vseh primerih nehalo (mogoče je samo pri mojih izkušnjah bil tak uspeh), in tudi moji in oni drugi otroci niso postali nasilneži in še vedno se ne tepejo. Torej, sem jih naučila le to, da se naj brani. Ne pa da začne prvi.
Vse otroke imam rada, ampak svoja2 pa najbolj. In dokler sta tako majhna in mlada, da za njiju odgovarjam, bom ju branila in ne bom dovolila NOBENEGA nasilja nad njima.


A bereš misli ali kaj? Te nabutam? user posted image  Hec.

Tudi sama sem ugotovila, da se morajo otroci znati braniti.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 13:30:59   
LuLu
IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama
A bereš misli ali kaj? Te nabutam? user posted image  Hec.

Tudi sama sem ugotovila, da se morajo otroci znati braniti.

Probaj! Ne bo več nič smešno...
Malo mi daj še fore, da mala2 naučim, da še mene branita user posted image

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 13:32:03   
Tutan

IZVIRNO SPOROČILO: LuLu

Če otroka lahko naučiš kam naj brcne, potem ga lahko naučiš, da sploh ne brca.
Sem imela primere, ko so moji ali pa drugi otroci od nekoga fasali. In v čisto vseh, je uspelo le to, da ga je tisti otrok nazaj tresno. Malo, dosti, mimo... ni imelo veze... pokazal je obrambo in da se ne da.
Sem zelo proti nasilju, med otrci ga bo vedno, tako kot med odraslimi. Žal pa ne zna vsak starš svojega otroka naučiti nenasilne komunikacije, ker je pogosto še sami ne znajo.
V takem primeru bom jaz pri svojih otrokih nekaj naredila. Ne bom čakala, da vrtec (čeprav bi jim sigurno to omenla), ali da se cela tista družina prevzgoji.
No, takrat sta moja in še nekaj otrok od znancev udarila nazaj. Nasilje se je v vseh primerih nehalo (mogoče je samo pri mojih izkušnjah bil tak uspeh), in tudi moji in oni drugi otroci niso postali nasilneži in še vedno se ne tepejo. Torej, sem jih naučila le to, da se naj brani. Ne pa da začne prvi.
Vse otroke imam rada, ampak svoja2 pa najbolj. In dokler sta tako majhna in mlada, da za njiju odgovarjam, bom ju branila in ne bom dovolila NOBENEGA nasilja nad njima.
Udarce v občutljive predele telesa pa bi jaz tudi resno jemala.


Amen.
Bolje ne gre povedat.

(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 13:35:59   
uškinamama
IZVIRNO SPOROČILO: LuLu

IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama
A bereš misli ali kaj? Te nabutam? user posted image  Hec.

Tudi sama sem ugotovila, da se morajo otroci znati braniti.

Probaj! Ne bo več nič smešno...
Malo mi daj še fore, da mala2 naučim, da še mene branita user posted image


Premoč, premoč. Jaz imam samo enega oprodo user posted image , da bi me branil.

Ne res, dobro si to napisala. Kratko in jedrnato. Pusti ostale na miru, ne izzivaj, če te kdo udari ga tresni nazaj. Da mu ne bo več padlo na pamet kaj takega. In tudi pri nas (in pri znancih) se je nasilje končalo, ko jih je mali nasilnež, provokator,  fasal....

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 13:53:48   
LuLu
IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama

Ne res, dobro si to napisala. Kratko in jedrnato. Pusti ostale na miru, ne izzivaj, če te kdo udari ga tresni nazaj. Da mu ne bo več padlo na pamet kaj takega. In tudi pri nas (in pri znancih) se je nasilje končalo, ko jih je mali nasilnež, provokator,  fasal....

Hvala za to...
Istočasno razmišljam, kako bi bilo manj nasilja, če bi to tudi starejši brali - predvsem ženske.
Prvič, ko dobijo udarec od partnerja, bi ga morale tako močno nazaj tresnit, pa magari z ponvijo (kot Zlatolaska user posted image ), bi se marsikatero nasilje končalo tisti trenutek, ne pa da se vleče leta in leta,... 50 let.
Zato, pa je treba otroke danes to naučiti. Da imajo jajca, po domače...

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
19.6.2012 14:21:48   
ZARA
Dr. Vesna Vuk Godina pravi:
Citiram:
„Otroka je treba prisiliti, da se drži pravil. Pri tem je najpomembnejša oseba moški, čigar funkcija je, da otroka kaznuje. Slovenci nimamo normalnega odnosa do kazni in avtoritete, zato imamo ob omembi tega pred očmi pijanca, ki mlati vsepovprek. Kazen ni nujno fizična, kazen je nekaj, kar NI FAJN. Fizična kazen je potrebna le, ko nobena druga kazen ne zaleže več ter ko otrok fizično ogroža sebe ali druge,“ je povedala predavateljica, ki v isti sapi trdi, da je prav in razumljivo, da poskušajo iti otroci čez prepovedi, ker so te v odraščanju v nasprotju z otrokovo dosedanjo izkušnjo in ker so največkrat v nasprotju z načelom ugodja. Tako tudi odrasli pogosto niso funkcionalno odrasli in namesto PRAV delajo, kar je FAJN!"


Ne bi se mogla bolj strinjat.

< Sporočilo je popravil ZARA -- 19.6.2012 14:22:09 >


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Nasilni sovrstniki v vrtcu. Kaj storiti?
20.6.2012 9:53:29   
ronja
Fizična kazen je potrebna le, ko nobena druga kazen ne zaleže več ter ko otrok fizično ogroža sebe ali druge,

Podpišem. Tu okoli je res veliko mladih mamic in imamo zelo različne načine vzgoje. Sama bi dostikrat ravnala drugače, vendar nikakor ne morem rečt, da so pa njihovi otroci zato nesrečni - večinoma izgledajo čisto zadovoljni... Zato se mi zdi, da je dostikrat boljše reagirati skoraj kakorkoli kot pa ne reagirati. Nisem za tepež, svojih nisem še nikoli treščila (ne da me kdaj ni zamikalouser posted image ), ampak kot je rekla - zaenkrat zaležejo druge reči in mi ni treba posegat po tem - štekam, da verjetno ni pri vseh tako. Pri nas se najboljše obnese, če je kazen povezana z ravnanjem: če pacaš po jedi, vzamemo hrano, ker očitno nisi lačna. Zadnjič je ena prevrnila otroški stolček na dojenčka in sem stol vzela (pravilo je, da stol ne sme bit na tatamiju, kadar je dojenček gor - ravno iz tega razloga je to pravilo že prej obstajalo), itd...
In če bi ena moja mala (ali mali) teroriziral drugega malega v bistvu ne bi imela čisto nič proti, če ga tisti trešči nazaj, da pač vidi, da to, kar mu dela ni fajn in da bo treba nehat.

po moje je fora v tem, da je včasih veljala ultra-avtoriratna vzgoja, ki je res zatirala vsako upiranje in inovativnost, potem je bila nekaj časa ultra-permisivna vzgoja, ko niso od otroka znali nič zahtevat (se spomnim moje mami, ko sem ji rekla, da ni fer, da sestri pa ni treab nič delat, pa mi je rekla, da nima kaj naredit, če noče - "kaj naj, jo tepem? Saj ej že v srednji šoli!" to sem si ful zapomnila, ker sem enostavno čutila, da je to ful narobe - da starš nikoli ne sme pustit, da mu otrok čisto iz rok uide in da ima občutek, da nima kaj naredit. Očitno je to ugotovila tudi mami, že prej, ker je mene mal drugače vzgajalauser posted image ... Zdaj se pa lovimo tam nekje vmes: ne bi radi, da otroci postanejo ovce, hkrati pa bi radi, da so pridni in ubogajo pravila. Ja, to dvoje ne gre skup: če pridno ubogaš vsa pravila, si ovca. Če se skoz upiraš, ker imaš vedno neke svoje ideje, kako bi kaj izpeljal, potem pa nisi priden:D.

Zato jim pač poizkušamo dat eno ravnovesje - midva imava način hierarhije - da vesta, katera pravila so taka, ki stojijo in se jih ne krši in vesta zakaj. To so pravila zaradi njune varnosti (ali od koga drugega (recimo ne pustim, da bi kaj metale dol iz balkona, čeprav to ne ogroža njiju, ampak koga, ki bi bil slučajno spodaj)). Potem so pravila, ki se jih kdaj krši, če je pač stvar bolj pomembna kot pravilo samo. V to smo zdaj uvedli tole nasilje: če se nikakor ne da zmenit, potem ko si vse probala, ga pa lahko magari tudi nazaj. Ampak v vrtcu rajši pokličeš prej vzg., doma pa se absolutno ne tepemo, pokličeš mami ali očija, če se ne da zmenit. So pa seveda še pravila, ki so precej upogljiva, odvisno od naše (starševske) volje in razpoloženosti in takrat tudi otroku poveš, kako si in kaj boš danes pustil, da ni zmede. Za tako pravilo ga tudi ne juriš toliko, če ga prekrši.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu ZARA)
Neposredna povezava do sporočila: 41
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





BLOG: Ko ti gredo otroci vse bolj na živce...
Ne morem več, je kričalo vse v meni. Nimam vam več kaj dati, je odzvanjalo v meni. Pa sem se še kar gnala. Nisem hotela ...
Ko otroku jezik uhaja med zobe
V predšolskem obdobju se otrok najbolj intenzivno celostno razvija in takrat lahko otrok določene glasove izgovarja na n...




Nos.
пеперутка16

Kako majhnim otrokom čistite nos?