violinski
|
Več kot enomesečne izkušnje ti ne morem povedat.... Imam otroka, ki sta razlike nekaj manj kot 21 mesecev. Tavečja od 'vedno' spi v svoji sobi, tamali je pa zaenkrat še pri nama, vednar v svoji posteljici. Trenutni rezultat je, da ta večja ponoči enkrat privandra k nama in spi v najini postelji do jutra, ali pa manj, če se eden od naju dovolj predrami, da jo odnese nazaj, ko trdno zaspi. Nič ne joka ali teži, da če je Aljoša tu, da hoče biti tudi ona, samo crklja se. Verjetno. Ko sem prišla iz porodnišnice, smo bili en mesec vsi doma, tako da smo se navadili eden na drugega. Veliko aktivnosti delata skupaj z očetom (takrat ko midva s tamalim ne moreva ven ali če se taveliki 'dogaja' nekaj, kjer tamali ne more biti zraven), zato pa ves preostali čas skorajda zahteva, da sem jaz z njo - rišem z njo, previjam jo jaz (je še v plenicah), zvečer jo jaz spravljam spat... Tako nekako je sprejela ta kompromis.
Malo se pozna, res, pri sprehodih - samo nekajkrat je vprašala, da bi bila tudi ona v vozičku, vendar vsakokrat smo ji lepo razložili, da bo ona 'šibala' (ful uživa, ko teče in skače in se lovimo), Aljoša pa da je še majhen fantek in da se bo peljal, ko bo pa velik, bosta skupaj tekala. No, nekajkrat se je potem zgodilo, da se je hotela nosit in da sem jo MORALA nosit jaz. Ampak tudi to je že minilo, predvsem zato, ker hoče vse 'SAMA! SAMA! SAMA!'
Drugače pa dojenčka obožuje in ves čas bi ga mečkala in poljubčkala in da se vsi štirje stiskamo, dostikrat je med dojenjem na mojem drugem kolenu in opazuje, po pravici povedano, še nikoli ni vprašala, da bi se tudi ona dojila, je pa že hotela Aljoši ponudit piškot, ko sem jaz rekla, da je verjetno lačen
Včasih se vrže na tla (nič ne reče, nič ne cepeta, nič ne joka) - mene to vedno strašno preseneti, ampak moram vzeti v zakup, da je ravno toliko stara, da bi se metala po tleh, tudi če ne bi imeli tamalega. Je ne prestopimo, smo poskušali, pa ni bilo nič od tega. Jo poberemo in se zmenimo, kako naprej.
95% časa je lepo, tistih napornih 5% se pa da preživeti.
|