|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   histerija, trma, jok, kričanje
20.8.2013 22:44:58   
sky_lady
Pozdravljene mamice in vse/vsi ostale/i...

Imam težavo, kateri ne vidim rešitve...z živci sem že dobesedno na koncu user posted image
Imam punčko, sedaj staro 10 mesecev.."luškano za znort, pa težavno za še bolj znoret" user posted image ..njena histerija in trma kar ne mineta, oziroma se je vse skupaj sedaj začelo tako strmo vzpenjati, da več ne vem kaj narediti.
Za vsako stvar, ki ji je dovolim ali pa rečem besedico NE SME, ali BOVA KASNEJE ali.... pade v histeričen jok, če jo dvignem me popraska, ščipa, če sedi, se mi meče po tleh, pol kriči ker se je butnila v glavo, začela je že sama sebe lasati... (naj omenim da gre za "prepoved" stvari kot so uporaba noža, ali česna, ali plazenja po ograji...itd itd)... NJen histeričen jok je tako močen, da imam za trenutek občutek, kot da je v nekakšnem transu.
V primeru če se udari (se še plazi, in ji seveda velikokrat zmanjka ravnotežja ali moči) je to tak krik, da groza. Priznam da sem kar panična mama v primeru njenega joka, saj se mi je dva tedna nazaj zgodilo, da mi je zaradi afektivnega napada joka nehala dihati in omedlela (sedaj vse ok, napada ponovno (hvalabogu) ni bilo)... tiste mame ki ste to kdaj že doživele, veste, da je to GROZEN občutek in te je vedno strah da do tega ponovno pride...

Najbolj grozno je pa ob previjanju... čim jo približam previjalni mizi, mi začne zabadati nohte, plaziti po meni in kričati. Ne vem zakaj ji je to taka groza, saj nikoli prej ni bila taka. Začelo se je dogajati zadnji mesec. Sem probala z različnimi lokacijami za previjanje, ne pomaga...

Ker je to moj prvi otrok, nimam izkušenj z vzgojo. Trudim se po najboljših močeh in po vzgledu moje mame :) Kaj naj naredim, da otrok ne bo več tako histeričen in nenehno jokal. Kljub temu da se noro trudim, da me ne vidi slabe volje ali živčne, je težko bit nenehno sproščen in nasmejan.
Če jo pustim pri miru, je kričanje še hujše, če jo vzamem k sebi, me praska. Potolaži jo le flaška mleka (tega pa ne morem ves dan počet).

Histerijo sem že videla pri starejših otrocih, ki jim dejansko lahko dopoveš kakšno stvar. 10 mesečni otrok pa še vseh stvari ne razume, in "đabe" ji dopovedujem (sem tudi že poskusila)...

Od starejših sorodnic sem že slišala opazke "joooj kako je razvajena", ali pa "sej si sama kriva kaj pa si ji skozi vse usrtegla".... ob takih izjavah mi dobesedno postane slabo - kako pa dojenčku (seveda mlajšemu kot 10 mesecev), ki joka samo v večini ko je lačen, žejen, pokakan ali zaspan, ne ustreči... če sem jo pa s tem, da sem ji to ustregla, razvadla, pol pa nevem...

No torej, malo sem se razpisala, upam da sem napisala razumljivo, saj mi po glavi trenutno blazni miljon primerov kričanja, histerije, in ne vem več niti kje se me drži glava...

p.s. resnično se mi ne da po vsem forumu iskati istih tem, tako da vas prosim, če vas objava moti, postajte link do enake objave.In naj še omenim, da sem dva posta o histeriji videla, ampak tam gre povsot za "večje" otroke, stare čez leto in pol in več. naša je stara 10 mesecev, histerična za 10 let user posted image

p.s.2 že kot novorojenček in dojenček je imela kričeče napade ob lakoti. Oziroma ona ni nikoli jokala, vedno kričala do apatičnosti. Iz nule, spanje in tišine, naenkrat krik lakote...user posted image

prosim mamice, ki imate ali ste imale ali poznate koga s takimi izkušnjami ali pa imate le kak nasvet....pomagajte user posted image
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 7:54:18   
Čukica
Pri nas pa že od vedno pali, da se poberem iz sobe. Načeloma imaš 2 varianti: izbereš si sobo (če imaš otroško) in jo tja pošlješ in rečeš, da lahko pride nazaj, ko se pomiri. Seveda to v primeru, ko je otrok že toliko star, da to razume. Ko je manjši (kot v tvojem prmeru) pa zapustiš sobo ti, in poveš, da se vrneš ko preneha. Otrok ki nima občinstva, tudi nima komu uprizarjat scen. Pa že sedaj te opozarjam, da moraš biti pri tem dosledna. Na začetku ji ne bo jasno kaj se dogaja, ker bo to zanjo novo, čez čas (če boš dosledna) bo pa dojela, da ko je ona taka, ti greš ven iz sobe in prideš nazaj, ko se umiri ali je pripravljena sodelovati. Pri nas se to neizmerno obnese.

(odgovor članu sky_lady)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 8:54:06   
ronja
Kar se tiče afektivnih napadov (ko ji vzame sapo, ker se tako ustraši/razjezi), te lahko malo potolažim: prvič zadeva mine (čeprav lahko traja par let), drugič pa lahko ti veliiiiiko narediš sama s tem, da si mirna. Moji so imeli/imajo to vsi trije in čisto zares izgubila zavest je samo prva pravič, ko se je to zgodilo, kasneje pa sva že znala reagirat - moraš OSTAT MIRNA! Ne smeš se ustrašit oz. otrok tega ne sme videt, ker je potem še njega strah, še bolj strah! Kako reagirat? Obvezno takoj, ko vidiš, da ji zmanjkuje sape, jo primeš, dvigneš, odneseš stran od tam, kjer se ji je to zgodilo in stran od publike, ki bo panično gledala, jo stisneš tesno k sebi, da čuti po celem trupu tvoje roke ins e počuti varno in ji ZELO MIRNO govoriš: "Vse je v redu, izdihni, vse je v redu, mami je tu, kar izdihni." Vsakič, ko rečeš izdihni, ji pokažeš, kako. Problem je, ker bi otroci takrat radi vdihnili, pa ne morejo, ker se jim vse skup zaskoči, tako kot mi, če se nam kaj zatakne. Se pa vse te mišice sprostijo, če IZdihne. Ne Vdihne, ampak IZdihne. Zato jo uči, da takrat izdihne, tudi če ne bo imela kaj dosti za izdihnit, gre samo za to, da se mišice sapnika sprostijo. So gladke, tako da tega ne more naredit čisto zavestno, vseeno pa se da pomagat. Na ta način mi potem ni noben več res omedlel, čeprav so vsi ratovali modri, ker imajo pač te napade. Pomagalo ti bo, če veš, da zadeva ni nevarna, če prav reagiraš (če bi ona omedlela in bi jo ti pustila na hrbtu, se res lahko zaduši z jezikom, sicer pa ne). POmembno je, da si zraven, da poučiš vse, ki kdaj pazijo otroka, da se to lahko zgodi, da ne bojo zagnali panike in še bolj ustrašili otroka (ker kot si rekla, res grozno zgleda in se seveda vsak ustraši - vseeno je lažje, če že vejo, kaj se lahko zgodi, preverjeno, je mali zadnjič pomodrel v vrtcu, ker mu je vzg. kapo vzela, ko so šli not, pa je to tako groznouser posted image ) Vzg. je vedela, ker sem ji že prej razložila in ga je pomirila in je bilo vse ok, niti klicat me ni bilo treba, ker je bil takoj ok in ni padel res skup.

Druga stvar je, da NEHAJ BIT PANIČNA, ko se otrok udari ali joka. Otroci so velikokrat naše ogledalo: če si ti panična, ko je kaj narobe, bo tudi ona, ko se bo njej zdelo kaj narobe. Saj imajo svoj karakter in ratajo potem čisto drugačni, vendar nas vseeno precej posnemajo, sploh taki mali. Ti ob njenih padcih zaženeš paniko, zato mala misli, da je konec sveta, če se udari. Res je precej odvisno od karakterja, vendar so praviloma prvi otroci skoraj vedno največji občutljivčki;). Pri tretjem ne moreš več zagnat panike, ker se je vmes udarila še druga in je prva naredila eno štalo in enostavno nimaš časauser posted image . Hočem rečt, da bodi mirna, sočutno ji povej, da veš, da jo boli, da to res ni fajn, ji popihaš in polupčkaš udarjen predel in to je to. To pihanje in lupčkanje dela čudeže, mojidve še zdaj (6 in 4,5) prideta, da jima popiham in polupčkam in potem je ok.

Tretja stvar: histerija in trma sta se komaj dobro začeli, glede na to, da je dete staro komaj 10 mesecev;). Verjamem, da se ti zdi, da traja že 3 leta, vendar se spomni, da v bistvu ni tako grozno dolgo. Faze znajo včasih trajat tudi dalj časa. Prav je, da se ne slepimo, da je faza, če kar traja in traja, vendar tole skoraj ne more trajat kaj dlje kot 4 mesece, ker pri pol leta še niti ni mogla tako zelo nasprotovat vsemu verjetno... Nekaj mesecev pa punce tu gor dostikrat rečejo, da je trajala kaka faza... Sama imam glede tega srečo.
V eni knjigi o ravnanju z dojenčkom sem prebrala nasvet, da si daj slikico, kako spi ali se smeje nekam na vidno mesto, da takrat, ko te grabi jeza na tvojega nepopolnega pamža, ki se dere in teži, se spomniš, da je sicer pa prav luškan - in ne narediš kake bedarije. Sama sicer nisem uporabila fizične slike, si pa včasih, kadar gre vse čez rob, predstavljam to v mislih ali si rečem, če bi hotela zamenjat s komerkoli in potem mi je lažje:).

Previjanje: sama se nisem borila s tem, ampak sem jih pač dala iz plenic. Ronja se je od vedno upirala plenicam, pri pol leta pa res fejst in sem pač probala brez in je šlo. Saj kar sodelujejo, čeprav je ta doba, ko postanejo najbolj mobilni, najtežja... Ker se zaigrajo in pozabijo, da morajo lulat in jim uide. Ampak če ti ni zelo težko, zelo mimo ali imaš kake posebne preproge, ki se jih ne da pucat, razmisli, če si (in njej) ne bi tako prihranila več živcev, če jo imaš mogoče vsaj par ur brez... Ni to za vsakega, samo kot ideja. Meni pač to ni bila reč, za katero bi se bila pripravljena kregat non stop z malimi, če obstaja druga možnost.

Ni ti treba bit ob njej vedno nasmejana in sproščena, otroci vseh starost cenijo iskrenost. Edino in samo, kadar je kaj resnega (ala afekt), ostani mirna, se boš potem ko bo dihala sesedla na stol;). Sicer pa ni nič narobe če otroci spoznajo, da imajo vpliv na svet in na starše in da ga lahko uporabljajo za dobro in za slabo. Pri naslednjih otrocih to ni problem, ker vidijo starejše brate in sestre, ki niso vedno dobre volje in ki se ne pustijo cukat. Zato jim ni težko sprejet tega koncepta. Pri prvih pa morata bit to vidva.
Ti lahko dam jassen dokaz, da otroci razumejo posledico, tudi pri tej staorsti (samo zapomnijo si nič, zato je treba pač to milijonkrat ponovit tja nekje do 2 let, ko se jim da že kaj dopovedat in razložit, kar potem traja več kot pol minute;)). Moji dojenčki vedno cukajo mene, ne cukajo pa niti približno toliko sestric. Ker tega ne pustim, pri sebi pa človek ni tako zelo odločen;). Skratka: same smo krive, če nas praskajo in cukajo;).

Če te praska, ko jo vzameš k sebi, jo močno stisni z rokicami fiksiranimi, da te bo čutila, a da ne bo mogla opletat in te ranit. Ali pa če jo daš dol, ji razložiš, da če bo praskala, je ne boš imela v naročju in to ponavljaš dokler se v naročju ne umiri. Seveda se bo vmes drla, ker pač protestira - saj še ne zna povedat drugače.

Predvsem pa jo opazuj in boš videla, da njen jok ne pomeni vedno: "Mami, grozno mi je, v strašni stiski sem, ne morem zdržat brez tega..." ampak včasih enostavno: "ni mi všeč da si mi vzela to in močno protestiram, pa da vidiva, kdo bo prej popustil!" Takrat seveda ni treba popustit, sploh če imaš dober razlog, da si zadevo vzela. Z izkušnjami boš hitro ločila jok, kjer je detetu res težko in tisti, ki samo izsiljuje. Samo ne misli, da so vsi isti in boš hitro opazila razlike. Ni nujno glasnejši hujši, dostikrat je obratno.

Kar se tiče stvari, ki jih prepoveš: to vsaki mami položim na srce: izbiraj svoje bitke! Tisto, kar je RES nevarno, tisto res prepovej in da ni odstopanj, niti za mm. Tisto, kar je pa samo neprijetno, potencialno malo boleče, a ne nevarno (ala česen: ja, peče, ampak ji od tega nič ne bo - ja, tulila bo, ampak ne bo imelo to nobenih posledic ne za njeno telo, ne za psiho, naučila se bo, da česen peče), pa če na vsak način hoče, pa naj ima, pa bo sama videla, da peče. Ali pa ji bo všeč in bo pač žrla česen (mali ga tudi in mu ni nič hudega, razen da potem smrdi:D) Meni recimo česen, plenice in to, katero majico bo oblekel moj otrok, ni vredno prepira. To, da bo vremenu primerno, pa je. Ne pustim sandalov v sneg;). Mi je pa vseeno, če majica in hlače ne pašeta skup, naj ima nekje možnosti izbire, ja celo tako mali to strašno cenijo. Mali ves čas izbira, katero majico bo oblekel, ene ima veliko rajši in že samo odločanje mu je všeč:) Potem se manj upirajo tam, kjer pa mora bit po moje.

Vem, da se počutiš, kot da ji đabe prepoveduješ, ker še ne razume, vendar vseeno ni đabe. Ona s tem dobiva vzorec, da je za vsako prepovedjo razlog, ki ga mama razloži. Res ga ne razume, vendar ve, da ne deluješ po principu "ker sem jaz tako rekla", ki ga vsi otroci, ne glede na starost (celo odrasli) tako sovražijo. Tako da ni đabe, kar razlagaj, ne na dolgo in široko, ampak razloži. Poleg tega ne moreš vedet, kdaj točno bo pa tisti trenutek, ko bo začela razumet, to pride postopoma. IN tudi če jim nekaj od začetka dalje razlagaš, se ji bojl usede, ker je to že milijonkrat slišala, še preden je vedela, kaj pomeni, potem to verjame. Preverjeno:).

kako pa dojenčku (seveda mlajšemu kot 10 mesecev), ki joka samo v večini ko je lačen, žejen, pokakan ali zaspan, ne ustreči... če sem jo pa s tem, da sem ji to ustregla, razvadla, pol pa nevem...

Se strinjam, da je treba dojenčku zadovoljit njegove potrebe in da ne jokajo kar tako, ampak ker je nekaj narobe - lahko rabijo samo varnosti in jih je pač treba cartat in nosit po rokah (če imaš pač tak način vzgoje, jaz ga imam tudi;). Ampak potem pa začnejo otroci bit vedno bolj mobilni, vedno večji, vedno več dosežejo in počasi jim je treba vedno več prepovedat in manjkrat ustrešt, čeprav se še vedno derejo, ko jim ne. Nauči se ločit joke. 10 mesečni otrok joka tudi zato, ker mu vzameš igračko, ne samo zato, ker je lačen;). Ne rečem, da mu moraš dat igračko, če je nevarna (itak so noži najboljše igračke, če vprašaš skoraj kateregakoli 10 mesečnika, edino električni kabli se še kosajo z njimi;). Če ji je res hudo, jo crkljaj, ji razloži, jo potolaži. Če samo izsiljuje, se nauči ne sekirat za to. Ne mislim, da jo moraš zapret nekam in ignorirat. Nje ne ignoriraj, samo njen jok, kakor se to blesavo sliši. Pač se pogovarjaš z njo dalje, kot da ne joka. A bova zdaj šli naredit kosilo? Vem, kabla na smeš, se zgodi, jaz tudi ne smem zamudit v službo (pride čez 1 mesec pri tebi;), ni fajn, ampak tako je.

Bo trajalo nekaj časa, ja. Bo zoprno, ja. Bo glasno, vsekakor. Ampak se splača:). Ker potem pa ratajo taki cukri! Mojemu 18 mesečniku se tudi še ne da kaj dosti dopovedat. Sicer ni nekaj strašno trmast v klasičnem pomenu besede, da bi se glih za vsako reč strmaril, ampak ko pa se, se pa ornk:D. Pa to me niti ne moti toliko, bolj je problem, da spleza pa čisto na vse, doseže čisto vse, ker je večji kot punci, cuka tudi vse (sestrice manj, ampak za moje in njune pojme še vedno preveč), pa ne ker bi komu kaj hotel, ampak ker ne razume vsega daljnoročno, potem mu je žal in piha in lupčka, samo enostavno še ne šteka, da bo to bolelo... Gre ful na boljše, ampak to je proces, ki traja ful. Meni je bilo vsakič ta faza najtežja, pri 18 mesecih nekje se pri mojih obrne in gre na gor, pri dveh letih je pa potem ok. Od malo pred 1 letom pa do leta pa pol pa ubibože. Ne da se jim nič dopovedat in lahko samo razlagaš in milijonkrat prepoveš in čakaš, da bo boljše;). Skratka uspeh boš mogoče videla šele čez par mesecev, vseeno se pa splača vztrajat!

Če imaš še kak konkreten primer, kjer ne veš, kako reagirat, napiši, pa bomo poizkusili kaj naumit.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu sky_lady)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 10:11:25   
patrino
Sama imam tudi tri in ne morem reči, da bi bil kdo res v resnici pretirano trmast. Saj so poskušali ( in še poskušajo) meje, vendar sva oba očitno znala vsem nekako dat na znanje, kdaj se splača rinit naprej in kdaj ne.
Seveda to ne pomeni, da nimamo nobenih težav in problemov. Ronja je dobro napisala in ima očitno s podobnimi težavami več izkušenj. Je pa meni vseeno pri vsej tej zadevo čudno, da ima otrok tako hude izpade že pri slabih 10 mesecih. Strinjam se , da ga nekako s svojo skrbjo in zadovoljevanjem osnovnih potreb nekako ne moreš razvaditi. Pa vseeno se mi zdi, da je za take izpade pri tako malem otročku nekaj generalno narobe pri vsem skupaj. V prvi vrsti se mi zdiš nekako neodločna, prestrašena mamica in če je res tako zagotovo to neodločnost dete čuti. Po drugo strani pa me zanima, kako se kaj ukvarjaš z njo- si vzameš čas zanjo, se pocrkljata, gledata knjigice, se igrata, "pogovarjata"?...Ne mi zamerit, saj ugibam in mi je nekako prišlo na misel, da dete išče tvojo pozornost in jo dobi več kot očitno ko naredi kažin. Kaj pa ostali člani družine- partner? Ima dete tudi pri njem take probleme?Prav je, da znaš reagirati v primeru ko pride do izbruha in posledično do nezavesti, vendar bi se jaz prej kot to vprašala zakaj se moje dete tako obnaša. Kakor obrneš, meni takšna astronomska trma pri tako mali starosti ni nekaj vsakdanjega. Zagotovo ima globlje vzroke. Ali so te v ravnanju z otrokom, v sami vzgoji, ...v otrokovem dojemanju in končno njegovem takšnem in drugačnem zdravju.

Pa še to- to, da bi pustila deset__mesečnika zapuščenega v sobi in šla ven, ko me očitno rabi ( s tem kričanjem po svoje kliče na pomoč), si niti ne predstavljam. Kako se mora takšno detece počutiti zapuščeno?!Zakaj je odhajanje in puščanje tako malega otroka samega dobro, mi nikoli ne bo jasno. To pač ni štiriletnik, ki se trmasto meče po tleh in brca in dobro ve, da dela nekaj narobe. To je deset__mesečno dete, ki je še precej bolj nebogljeno in niti pod razno ne razume kaj mu hočeš s tem pokazati. On te vidi le odhajati in ga je groza ker bo ostal sam.

< Sporočilo je popravil patrino -- 21.8.2013 10:18:08 >


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 10:15:53   
petea
1. trma se bo le še stopnjevala, število stvari in dejavnosti, ki jih boš morala omejevati, pa povečevalo


2. ali je takšna le pri tebi ali pri vseh ljudeh; če je le pri tebi, resno in iskreno preuči, kako se določenih stvari npr. loteva tvoj partner in drugi bližnji, ki so v stiku s hčero; včasih je bistvo razlik v zelo majhnih podrobnostih, ki jih mogoče sploh ne zaznaš


3. lahko da so izjave sorodnic 'klišejske', češ da ji vse popuščaš, lahko pa da je v njih del resnice, saj se res trudiš, da v vsem ustrežeš hčeri; zakaj pa te ne sme videti utrujene, slabe volje?

4. otroci se razvijajo, v nekaj tednih, celo dnevih se lahko njihovi odzivi zelo spremenijo, saj ko dosežejo določeno stopnjo, hočejo preizkusiti, kaj znajo in zmorejo; seveda je potrebno postavljati meje;

In predvsem se jih držati!


5. ugotovi, kje lahko popustiš (in manj paničariš), kje pa moraš držati mejo in vztrajati na prepovedi, kljub 'devanju iz kože'; včasih veliko bolj pomaga tudi kakšen malo glasnejši ali odločen 'Ne!' kot vsa pregovarjanja in prosjačenja otroku


6. previjanje naredi zabavno, drugačno, npr. z žgečkanjem, petjem, drugačnim, igrivim pogovorom

10-mesečnico, ki že samostojno stoji, ne rabiš previjati leže; z malo iznajdljivosti je to mogoče opraviti tudi mimogrede, stoje, med igro, sploh sedaj poleti, ko ima na sebi največ eno plast oblačil



7. verjetno boš morala predvsem ti spremeniti svoj pristop k zadevi; ko se boš spremenila ti, se bo najverjetneje tudi tvoja hči user posted image

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 10:34:13   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: petea
10-mesečnico, ki že samostojno stoji, ne rabiš previjati leže; z malo iznajdljivosti je to mogoče opraviti tudi mimogrede, stoje, med igro, sploh sedaj poleti, ko ima na sebi največ eno plast oblačil


obstajajo plenice ki so narejene kot spodnje hlače - lahko bi probala s tem; da ji reče da ji ni treba nosit navadne plenice, ampak že hlačke.
nekaj takega:
user posted image
user posted image
pa naj si jih proba sama sede/stoje gor dajat.

glede kakca pa;
jaz sem jo potem kar v banjo dala, odprla to plenico ob strani, pobrala in obrisala kakec s krpicami in stuširala. se mi je zdelo še najlažje (ko smo bli doma). in pol je sčasoma vidla, da če bi pa ona probala kahlo ali wc, da bi blo pa tole čiščenje veliko lažje user posted image


glede nasvetov od tistih, ki nimajo otrok z izpadi v afektu - jaz nimam tega, nikoli imela od naše tmale; in se mi zdi da v nobenem primeru ne bi mogla dat nekega nasveta na nivoju. imam premalo izkušenj. lahko bi sicer teoretizirala v nedogled, samo mi je to zavajajoče, če nimaš izkušenj iz prve roke, zato se bom tukaj vzdržala. želim vam vso srečo pri odpravljanju le tega user posted image

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 10:56:05   
ronja
padrino, afekt ni trma, to je fiziološka obramba organizma pred overstimulacijo, ki je čisto fiziološke narave, zdravstveno stanje in nima z razvajenostjo in trmo nobene zveze, razen, da lahko otrok pomodri, če se zelo razjezi (nekateri pa samo, kadar se prestrašijo, odvisno je, tudi imaš več variant, modro in belo, itd...). To pa še ne pomeni, da mu moraš ustršt, samo pomiriš ga. To je tako, kot če bi rekla, da je alergik zbirčen, ker ne je tega, na kar je alergičen:). Saj res ne je, samo je razlog zdravstvene narave;). Lahko vprašaš pediatrinjo, med drugim je zadeva tudi zelo dedna.

To da pustiš otroka samega ali greš ti stran ali ga nekam zapreš, gotovo deluje, vendar sama tega ne uporabljam, ker mislim, da se da boljše rešit zadevo. Je pa res, da včasih tudi človek rabi trenutek, da se zbere in je verjetno bojlše, da gre takrat stran, kot da naredi kako štalo, tako ad je težko bit pameten. Včasih je boljše napačno reagirat kot pa sploh ne reagirat.
Zato nisem preveč pametna tu, ker niso vsi otroci enaki. Z mojimi se da zmenit (samo mali si pač še ne zapomni, kot si ni tavelika pri tem letu). Sama imam srečo, da mi tega še ni bilo treba uporabit, ker pač noben ni bil tako zelo trmast, da se drugače ne bi dalo.

kar se tiče tega, kdaj se "sme" pri otroku pojavit trma oz. preizkušanje mej, bi rekla, da so različni. pediatri recimo pravijo, da bolj radovedni otroci prej pridejo do tega, kar je tudi meni logično, probajo, če se da drugače, če imajo kak vpliv na vse skup. Meni se pa recimo nobena 4 letnica ni metala po tleh. Poizkusili so zgodaj in nehali so zgodaj, od 2 rd dalje so bili izpadi res zelo redki in so v veliiiiiki večini imeli neko pametno ozadje (recimo če sem preveč delala, je mala sprostila svoje frustracije potem, ko sem prišla ponjo, ko sva bili že na varnem, v garderobi). Ko sem ji povedala, da jo pogrešam, da mi je žal, da hodim tako pozno zadnje čase in da ne bo ves čas tako, se je pa umirila. In ja, bila je še čisto mala, stara 2 leti. Ampak je razumela, ker se je čisto vedno pomirlia takrat, pa ne glede na to, zakaj se je razp*. ker ji je v resnici dol viselo za tiste copate ali karkolipač, morala je pač dat ven svojo jezo in strah in najt spet svojo sigurnost. Takrat sem dobro čutila, da ji je res hudo in niti pod razno je ne bi pač puščala, ok, pa gremo brez tebe. To naredim pa čisto brez slabe vesti, če se mi obirata, kadar jima povem, da se nam mudi in se zezata.

Hočem rečt da ena in ista reakcija v različnih okoliščinah, čeprav ob na videz čisto enakem problemu, zelo različno deluje: enkrat je to pravilna reakcija, drugič škodljiva. Kako veš? po reakciji otroka. če čutiš, da je prizadet, če se zapre vase, če vidiš, da je nekaj res narobe, potem že ni bilo ok. Se opravičiš in pogovoriš in si naslednijč bolj pozorna. Če pa se samo zezajo, pa bojo pohiteli, valjda se sliši, ne, mami, počaki, počakaš, so takoj fertig in greste, nobene strašne stiske ali česarkoli takega. V eni knijgi o možganih je to celo prav fajn razloženo:).

Aja, še to, glede razlage: vedno najprej pomiri otroka, šele potem razlagaj. Dokler je v svojem filmu, ne sliši nič, kvečjemu eno ali dve inforamaciji lahko sprocesirajo, zato jim jaz takrat govorim, da jih imam rada, ne glede na to, kako se obnašajo. In se pomirijo. mora vedet, da jo boš imela vedno rada, ne glede na vse in da si trdna in mirna, če je kriza. Ni treba bit ves čas sproščena in nasmejana, samo kadar je kriza, bodi tam tista skala zanjo, to jim je čisto dovolj:).

Kakor obrneš, meni takšna astronomska trma pri tako mali starosti ni nekaj vsakdanjega.

Atronomska trma tudi pri večjem otroku ni nekaj vsakdanjega;). Strmajo se pa vsi kdaj, eni večkrat, drugi manjkrat, malo odvisno od karakterja, malo od vzgoje, malo od okoliščin. Samo to, da je ona (mama) zdaj vsa napsihirana od verjetno precej burnega večera je njeno videnje hčerke premaknilo v eno stran;). Če bi nekdo gledal od strani, bi čisto mogoče videl tvoje otroke kot bolj trmaste od njene, samo se pač tebi to ni zdelo tako hudo, ker gledaš zdaj iz nekajletne perspektive ona pa iz enega hudega večera ven.

Meni se je to že večkrat zgodilo: se mi je zdelo, da se cel dan sesuva, da se samo kregamo, da se derem, pa je nekdo zraven opazoval in komentiral, kako smo luštni, pa kako sta pridni in jaz mirna - meni je bilo pa wtf - zdajle??? Ali obratno: sem slišala strašno kričanje pri sosedih, se srečamo na stopnicah, se ji nasmejem, da je danes težek dan, ker je polna luna, pa pravi, da ne, da se majo super (pa ni, da sicer ne bi pojamrala, samo pač takrat je bila dobre volje in ji vse tisto kričanje ni šlo do živega, nismo vsak dan v isti koži)... Odvisno od videnja, dneva... Njej se takrat ni zdelo nič hudega, meni bi se zdelo, da se samo kregamo. A ni fajn, da je bila tako flegma potem in se ni počutila izmozgano od dretja? Se lahko kaj naučiš:). Ali je lubi stopil skozi vrata in slišal, ko sem se glih nekaj jezila nanje in mislil, da je bil grozen dan, smo se meli pa super prej. Pač včasih vidiš drugače - to ti potem otroci povejo. Ko delamo kake aktivnosti, pa je včasih treba kaj pazit, pa se mi zdi, da se samo nekaj pričkamo, potem pa ti zvečer rečejo: Mami, kdaj bomo spet to...? pa veš, da v bistvu je bilo dobro, pričkanje pa spada zraven;). Kasneje ni več tuljenja, samo še opozarjanje:).

Nekateri starši so tudi na splošno manj občutljivi na otroški jok kot drugi. Dobra stran občutljivosti je, da dojenčke potolažiš, da dobijo občutek varnosti in da si nežen do svojih otrok. Slaba stran občutljivosti je, da rataš živčen ob dretju, tudi če ni zaradi stiske. Ko se naučiš te joke ločit, te potem tisti manj sekirajo, vseeno jih pa ni fajn poslušat (saj pravim, da je smeh bolj luštno poslušat;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 11:15:31   
petea
sky_lady,
ko sedaj malo razmišljam o tvojem pisanju, sem dobila občutek, da hčerka povezuje tebe s prepovedmi, saj ji skoraj vsakič, ko se ji približaš, ali omejiš gibanje (npr. da jo greš previjat) ali prepoveš kakšno stvar ali ji preprečiš trenutno dejavnost.

In da ti sedaj že preventivno, ko vidi, da prihajaš bližje, ''kontrira'' tako, da besni, kriči, grize, ščipa in se na vsak način upira tvojemu posredovanju pri njenih aktivnostih.

In po drugi strani, predvidevam, da ker vidi tvoj panični odziv v neprijetnih situacijah, pri padcih in izgubah ravnotežja tudi ona reagira panično, besno, namesto da bi bil padec le normalna lekcija učenja ravnotežja.


Otrok mora plezati, mora padati, mora se udariti. Seveda v nekih normalnih okvirjih.

Če jo boš ob izgubi ravnotežja mirno, brez tvojega trzanja ali prijemanja nje pustila, da pade ter jo z besedami spodbujala, da sama, brez tvoje pomoči vstane, in jo potem veselo pohvalila, bo verjetno tuljenja manj. Ona bo dobila zaupanje v vase in veselje, da te je razveselila.



Spomnim se obiska nekega mestnega parka z igrali, kjer so se igrali moji otroci ter otrok ene druge mamice.
Njen edinec je bil star verjetno manj kot dve leti, moj najmlajši dobro leto in se je resno učil samostojno hoditi.
Morda pride to s tem, ko imaš več otrok, da dosti bolj flegmatično spremljaš, kaj počnejo otroci in bolj na daljavo spremljaš njihove dejavnosti in jim več pustiš.
Jaz sem namreč veliko bolj lenobno spremljala svojega otroka in ga npr. po potrebi varovala le ob robovih plezal, medtem ko je ona mamica skoraj ves čas tekala za svojim sinčkom in mu dobesedno preprečevala vse - prijemanje peska, vode, vej, vzpenjanje po igralih, klopeh ... Mali je, kadar je zaslutil priložnost, se mami izmuznil in seveda ves besen tulil, ko ga je ujela. Vedno znova in vedno znova. Pa ni bilo nobene resne nevarnosti za njega, razen, da se umaže.


< Sporočilo je popravil petea -- 21.8.2013 11:17:42 >

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 11:34:56   
ronja
Podpis pod peteo. Sploh umazani otroci morajo bit, to jim je v naravi. Pa potolčeni so tudi včasih precej, ampak se splača kasneje. Odvisno od otroka in njegove teže in spretnosti. Ampak uredi stanovanje dojenčku prijazno in potem jo pusti, da raziskuje. Pa če se kdaj udari to ni konec sveta:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 12:01:52   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Podpis pod peteo. Sploh umazani otroci morajo bit, to jim je v naravi. Pa potolčeni so tudi včasih precej, ampak se splača kasneje. Odvisno od otroka in njegove teže in spretnosti.


dej raj ne omenji, nisem srečala večje pujse kot je naša tamala. vsak dan ji mivko z glave ven tresem in tuširam. včasih si sama na glavo kamne meče, ker sej "mami, mam kolesarsko čelado gor" user posted image , ko jo vprašam, zakaj ima mivko v glavi ik kapuci, pravi da je bila prijazna in pustila malemu fantku, ki še ne ve kaj ne sme, da ji je vrgel mivko na glavo in zraven ni bila jezna in mu je potem lepo rekla naj neha.. kaj čem pol - vse je tako logično user posted image
pa gre in si zasvinja roke z enimi ribezi "za hec, mami", pa hoče bit princeza in met obleko, pa obenem plezat po igralih in noče poslušat nasveta in valjda obleko strga (zdaj jo šivam skupaj), pa najraje skače po lužah, tako da imam dva dežna kompleta, če se eden vseeno zmoči od znotraj (ja, to je možno)..

ja, to je princesa-tomboy for ya user posted image sem kar ponosna, da sem ob vsem tem vseeno dokaj normalna ostala user posted image


Ampak uredi stanovanje dojenčku prijazno in potem jo pusti, da raziskuje. Pa če se kdaj udari to ni konec sveta:).


word!!!

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
21.8.2013 15:19:29   
patrino
padrino, afekt ni trma, to je fiziološka obramba organizma pred overstimulacijo, ki je čisto fiziološke narave, zdravstveno stanje in nima z razvajenostjo in trmo nobene zveze, razen, da lahko otrok pomodri, če se zelo razjezi
Ronja saj jaz vem kaj je afekt in kako zgleda vse to pri otročku. Tudi videla sem že vso zadevščino pri kolegičini hčeri. Vendar njena je stara tri leta in ga ponavadi povzroči njeno izrazito repenčenje pred prepovedmi, ki jih ona čisto dobro razume, vendar ne želi upoštevati. Tule pa govorimo o desetmesečnem detecu, ki pade v afekt ravno tako zaradi hude jeze. In to tolikokrat, da je na daleč jasno, da je tu treba poiskat vzroke zakaj so ti afektivni izpadi tako pogosti in ne le zdravit posledice. Tudi ti v večini omenjaš dveletnico, tole dete pa nima niti eno leto. V tem času so bili moji otroci najbolj srečni, če si je kdo zanje vzel čas, jih pocrkljal, zamotil, če so kaj prepovedanega vlekli k sebi in kam lezli kjer ni bilo primerno. Pri vseh treh nisem doživela niti enega takega "afektiranega" napada, pa niso bili največji angelčki. Za moje pojme se je tudi na dedovanje škoda izgovarjati. Strinjam se s tistimi, ki so mnenja, da naj mamica malo pogleda vase in v svoje vzgojne metode, pa grem stavit, da bodo tile afektivni napadi zagotovo redkejši. Treba se je namreč zavedati, da je to desetmesečno dete in ne skoraj predšolec.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
22.8.2013 8:57:22   
ronja
Padrino, afekt je bolezensko stanje in nima veze s tem, koliko fejst se otrok razjezi - lahko se tvoja razjezi bolj od njene, pa ker nima take fiziologije, ne bo padla v afekt, štekaš. Zato tudi to navadno prerastejo, ker se kasneje sestava spremeni. Ne ker bi se kasneje manj jezili, ampak ker enaka ali še hujša jeza ne sproži več tega odziva. Kot sem rekla, ni nujno, da to sploh sproži jeza, lahko samo strah, lahko samo jeza, lahko oboje, odvisno od otroka in njegove kemije. Recimo Lejla ni imela nikoli afekta zaradi jeze, Ronja pa zelo redko, samo kadar sta se ustrašili. Tamali pa se je recimo v vrtcu samo razjezil in pomodrel. Sploh ni nujno to povezano z jezo. Lahko ga sproži, lahko pa ne. Lahko je vezano izključno na strah, recimo.

In, ne, to, da tvoja ni mela afektivnih napadov, ne pomeni, da se je manj trmala, da si jo znala bolj pomirit ali karkoli takega. Pomeni samo, da je bila zdrava. Tako kot to, da moji otroci niso alergični ne pomeni, da jih boljše hranim. Samo so pač zdravi, hvalabogu.

Afektivni napadi so daleč bolj pogosti pri dojenčkih kot pri 2 letnikih. Takrat v večini že izzvenijo. Včasih ostanejo še do 3 leta, včasih še kasneje, so pa vedno redkejši (ala 1x na leto ali še manj). POgosti so pa pri dojenčkih. In ne, njen otrok ni nič bolj jezen kot tvoj, nič bolj prestrašen kot tvoj, samo njegovo telo ne more folgat tega razburjenja, tako kot neko drugo telo ne more folgat hrane, ki jo ostali lahko jemo. A ti je zdaj končno jasno? To, da si afekt že videla, ne pomeni, da razumeš, zakaj nastane;) To očitno ne, ker govoriš o predšolcih - ti afketov praktično nimajo, ker jih prerastejo, živčna mreža dozori, ne rabijo več te kontrole.

Vem, da bi si rada nekje rekla, da delaš boljše, ker se ti to ni dogajalo, vendar enostavno to ni res. Imela si srečo, da so tvoji otroci zdravi. Po vseh pogovorih z vsemi različnimi pediatri, si to res upam trdit, ker bi mi gotovo vsaj kdo namignil, če bi bilo to psihološkega izvora ali da bi se dalo kaj naredit, da jih sploh ne bi bilo;). Da se poskrbet, da otrok ne pade več skup, tudi kadar se zelo razjezi (če sploh izzove napad jeza, kar NI vedno, pogosteje izzove afekt strah), da se ga pomirit, ja. Vendar se bo otrok tudi fejst ustrašil vsake toliko, če ga ne zavijaš v vato in takrat pride do afekta, če ima pač afektivne napade (zadevo napišejo na sporočilo za vrtec kot bolezensko stanje;). Lahko ga pa pomiriš in ne pade skup in je vse ok:).

PS. daj mi povej, kje si videla, da to njeno dete pade v afekt TOLIKOKRAT? Punca je napisala, da je ZADNJIČ (beri: 1x) padla v afekt in da si ji zato zdaj skoraj ne upa nič prepovedovat dovolj odločno, ker se boji, da se bo ponovilo. To je seveda narobe, vendar po svoje razumljivo, če zadeve ne razume dovolj in nima izkušenj, kako reagirat - zato pa sprašuje, kar je dobro:).
Napisala je, da se dete histerično dere, če ji kaj prepove, ne pa da vsakič pade skup. Če bi ji mala vsakič, ko se razjezi, padla skup, verjemi, da ne bi na forumu spraševala za rešitev, ampak bi bili že davno v bolnici;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   [Brisano sporočilo]
22.8.2013 9:25:51   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
22.8.2013 10:01:53   
patrino
Ronja hvala za izčrpno razlago, čeprav je osebno nisem potrebovala, ker mi nekako ni povedala nič novega. Pa če se nekako odmaknemo od teh afektivnih izpadov in se osredotočimo na sam odziv desetmesečnice na vse prepovedi in ostale zadeve. Tudi brez afekta se mi zdi pretiran, za tako starega otroka in niti pod razno se ne strinjam s tem, da bi se lahko mati pri tej starosti tolažila, da je njen otrok pač zahteven. Take eksplozivne, sovražne in hiper reakcije bi bile zame znak, da moram malo poiskati vzroke ( pri sebi, pri sami vzgoji...) in ne le razmišljati kako bi ukrepala ko do njih pride. Res je, da je vsak otrok drugačen- vendar je tak grozen odziv pri tako malem otročku zame en dober pokazatelj, da je treba nekaj spremeniti.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   [Brisano sporočilo]
22.8.2013 16:13:43   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu patrino)
  Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
22.8.2013 16:31:25   
patrino
Ja , štekam Metulj. In super je to, če potem mati iz tega izhaja in nekaj spremeni pri sebi in vzgoji- kot si baje ti. Je pa res tudi to, da se nekatere matere le " tolažijo " s tem da imajo zahtevne otroke v smislu, da taki pač so in da ne morejo pomagat, ter naprej furajo isto vzgojo kot prej. Brez vseh sprememb na vseh področjih.
Štekaš user posted image ?

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
22.8.2013 20:51:40   
ronja
Zakaj bi pisala na forum, če ne bi hotela nič spremenit? Zato piše, sprašuje, kaj naj naredi drugače.

To, da otrok lahko dobi afektivni napad, ne pomeni, da dela mama nekaj narobe. Mama pa lahko napad prepreči do te mere, da dete ne pade skup. Prvič navadno ne veš, kaj se dogaja in se ustrašiš, sploh če otrok omedleva, ko je recimo padel. Naslednjič veš in lahko mirno odreagiraš (če štekaš fiziologijo). Ni afekt nujno vezan na trmo, štekaš? Lahko ga otrok nikoli niti ne more uporabit v ta namen, ker tako reagira samo, če se ustraši. Zate je to strategija manipulacije, vendar ni nujno to. Lahko se v to razvije, vendar kasneje, ne pri 10 mesečnem otroku.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
22.8.2013 20:54:05   
patrino
Ronja hvala za izčrpno razlago, čeprav je osebno nisem potrebovala, ker mi nekako ni povedala nič novega. Pa če se nekako odmaknemo od teh afektivnih izpadov in se osredotočimo na sam odziv desetmesečnice na vse prepovedi in ostale zadeve. Tudi brez afekta se mi zdi pretiran, za tako starega otroka in niti pod razno se ne strinjam s tem, da bi se lahko mati pri tej starosti tolažila, da je njen otrok pač zahteven. Take eksplozivne, sovražne in hiper reakcije bi bile zame znak, da moram malo poiskati vzroke ( pri sebi, pri sami vzgoji...) in ne le razmišljati kako bi ukrepala ko do njih pride. Res je, da je vsak otrok drugačen- vendar je tak grozen odziv pri tako malem otročku zame en dober pokazatelj, da je treba nekaj spremeniti.

Ronja, ali si ti sploh prebrala moj odgovor?

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
22.8.2013 22:33:24   
Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Pa še to- to, da bi pustila deset__mesečnika zapuščenega v sobi in šla ven, ko me očitno rabi ( s tem kričanjem po svoje kliče na pomoč), si niti ne predstavljam. Kako se mora takšno detece počutiti zapuščeno?!Zakaj je odhajanje in puščanje tako malega otroka samega dobro, mi nikoli ne bo jasno. To pač ni štiriletnik, ki se trmasto meče po tleh in brca in dobro ve, da dela nekaj narobe. To je deset__mesečno dete, ki je še precej bolj nebogljeno in niti pod razno ne razume kaj mu hočeš s tem pokazati. On te vidi le odhajati in ga je groza ker bo ostal sam.


Razlika je v tem ali otroka vzgajas ali ga dresiras. Pogojni refleks vcasih dela cudeze. Ali so to pozitivni ali negativni "cudezi" je stvar zivljenjskega nazora.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   [Brisano sporočilo]
23.8.2013 8:49:30   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 20
   [Brisano sporočilo]
23.8.2013 8:56:28   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Frodo Bisagin)
  Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
23.8.2013 9:46:13   
patrino
Metulj vem kaj hočeš povedati- štekam user posted image . in res je tako. Res je tudi, da je očitno mamica deklice prišla do spoznanja, da tako ne more več naprej in tudi ona nekako kriči na pomoč. Kar hočem reči je, da me nekako moti to zaznamovanje otroka kot zahtevnega. Vsak otrok je na svoj način zahteven. Vem tudi, da so nekateri "bolj zahtevni" in nekateri "manj zahtevni". Vem pa tudi, da so velikokrat ti " bolj zahtevni" otroci v drugačnem okolju, pri drugih osebah in ob drugih vzgojnih prijemih čisto nezahtevni. Tebi so punce na forumu odprle oči, da moraš ti nekaj spremeniti pri sebi in takoj si svojega "zelo zahtevnega" otroka lažje razumela. Podobno ti je verjetno že prej želela dopovedati okolica, vendar tega nisi želela sprejeti oz. še nisi bila pripravljena.
Kakor že, če bo avtorica kaj konkretnega spremenila v svojem ravnanju in vzgajanju (kaj dela napak lahko z realnim pogledom na svoj način vzgajanja najhitreje ugotovi sama)je po moje na dobri poti, da bo njeno "zahtevno"dete , zraslo v čisto normalno zahtevnega otroka. Če pa se bo sprijaznila s težavami, ki jih imajo, v smislu " imam pač zahtevnega otroka", potem bo le še ena v vrsti , "zahtevnih" mamic.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
23.8.2013 9:57:00   
patrino
Razlika je v tem ali otroka vzgajas ali ga dresiras. Pogojni refleks vcasih dela cudeze. Ali so to pozitivni ali negativni "cudezi" je stvar zivljenjskega nazora.

Ja verjamem, vendar v puščanju desetmesečnega otroka osamljenega kazensko v sobi, ne vidim nič vzgojnega. On tega zapuščanja zagotovo ne dojema v smislu, da je tam zato, ker dela kažin, saj tudi tega ne dela prav načrtovano in namensko . On prej po moje občuti grozen strah in zapuščenost. Grozljivo mi je samo pomisliti, da bi kaj takega naredila svojemu otroku pri tej starosti. To ni ne vzgoja, ne dresura, to je izkrivljen starševski življenjski nazor, ki je zrel za prijavo na CSD.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   [Brisano sporočilo]
23.8.2013 11:51:32   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu patrino)
  Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: histerija, trma, jok, kričanje
23.8.2013 11:58:05   
Izabelina

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Je pa meni vseeno pri vsej tej zadevo čudno, da ima otrok tako hude izpade že pri slabih 10 mesecih. Strinjam se , da ga nekako s svojo skrbjo in zadovoljevanjem osnovnih potreb nekako ne moreš razvaditi. Pa vseeno se mi zdi, da je za take izpade pri tako malem otročku nekaj generalno narobe pri vsem skupaj.


moja tadruga ima izpade trme že zdej pri še ne 9ih mesecih.. če ji iz roke vzamem nekaj kar ni za v usta (v usta pač trenutno daje VSE) začne kričat in se kar vrže po tleh...
kaj naredim? trudim se, da po tleh ni stvari, ki jih ne sme dajat v usta (samo je včasih to težko, ker tavečja pač pusti kaj njenega na tleh) ko pa najde kaj takega ji vzamem in ji v najhitrejšem možnem času dam kaj drugega...
tut js nism misnla, da je možen tak užaljen jok pri teh mesecih...

kar se tiče zahtevnih in nezahtevnih otrok pa lahko kej povem... prva je idealen, popoln otrok... seveda ma vse normalne razvojne faze (od ne sama do trme) ampak nič v hudih razsežnostih... tadruga je pa drama queen že od rojstva, jokat ne zna (kokr je omenila avtorica v prvem postu) iz nič naravnost v dretje... rabi veeeeliko pozornosti, skoz v rokah ne v vozičku, ne v avtu, ne v slipiju skratka men si zdi naporno ampak to zato, ker vem kako je lahko na izi (s taprvo)...
ampak pri njej je vse bolj izrazito, kot jok tudi smeh in dobra volja... tako, da je v končni fazi vseeno zeeelo super vse!

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Zakaj je ustvarjanje odlično za otrokov ra...
Ustvarjanje z otrokom ni le odličen način kakovostnega preživljanja časa, ampak dokazano pozitivno vpliva na otrokov raz...
Razhod: menjata se starša, ne otroci
Ločeni milenijci vse pogosteje puščajo svoje otroke, da živijo v družinskem domu, medtem ko starša živita z njimi v izme...




NOSEČNOST
пеперутка16

Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?