|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   kakšno je to življenje
21.1.2010 14:41:52   
marinčica
Pozdravljene

malo spremljam razne teme in dostikrat se v kakšni situaciji tudi sama najdem. Sem že čez 30-tko in živim že kakšno leto s partnerjem, kateri je mlajši do mene 4 leta. Na začetku, kot je bilo pri večini parov enako je bilo super, sva se razumela, ker sva živela vsak na svoji strani in sva se videla ter najlepše trenutke preživela skupaj. Imela sva nesoglasja in nekako uspela rešiti tudi to.
Ko sva se preselila in kupila stanovanje - lastnika sva vsak polovičko in plačujeva kredit - ker nobeden ni bil zato da ostaneva pri enem ali drugem, so se stvari začele krepko spreminjati. Otrok nimava.Partner je pričakoval, da bom jaz takoj ko bom prišla iz službe že kar kuhala, da se bo vsedel in že kar imel vse servirano. Meni je bila to muka, ker ravno nisem kuharca, znam narediti stvari, se potruditi in pričakujem da se me zato tudi pohvali. No pohlvala je prišla po enem letu 2 x, pa še to sva se skregala milijonkrat.Prav tako z veseljem opravljam vsa gospodinjska dela, kar mi ni težko, ker imam rada red in čistočo. Skratka se znajdem tudi v kakšnem drugem delu, recimo košnja trave ali kar bi naj veljalo bolj za moško delo. Sploh ni problem, se znajdem, le za kuho mi ravno ni. No in tukaj je bil že problem, da ne rečem kako izbirčen je... pa smo po pogovorih prišli do zaključka - njegovega da on bo pa že poskrbel da bo jedel, če ne bo šel pa domov... Da ni treba za njega nič. Pa ne da bi se malo potrudil in mogoče kaj on naredil na tem? NE to pa že NE. Enako mnenje si je ustvaril glede likanja in pranja. Bo nesel domov vse oprat, prah bo pa že 1 x na mesec pobrisal in posesal in a zdaj si bo pa še sam likal? Ne me narobe razumet. Malo pomoči bi mi prišlo prav, ne samo to da da posodo v pomivalni stroj, pa da 1 x na mesec posesa in da gre ko zmanjka kaj v trgovino - recimo da je to 2 x na mesec ( tak bolj na hitr), ne na fasungo.
Druga stvar je ta, da ne ve kaj bi rad... Vedno govori da je on pripravljen marsikaj naredit, samo da ni tega in onega... Ko ga pa vprašam kaj ga moti na njemu, kaj naj spremenim, da se bova bolje razumela, pa pravi da nič, da sem popolna - ja right. Da me je sprejel takšno kakršna sem in da ne more imeti vsega. Vedno je v pripravljenosti, ampak nikoli nič ne realizira... Na to nima odgovora?
Glede denarja je bi rekla malo skopuški. Ne pove (po pogovarjanju z njim... in da bo se potrudil, pa da ni bil navajen - ok vse razumem)koliko zasluži, koliko ima še recimo dolga ko si je sposodil denar od staršev, ali pa ko gre kaj še delat popoldan tudi nič ne reče, to ja kao njegov denar. Po drugi strani pa pravi da je njegov denar tako moj kot njegov. Ni nikoli pozoren do mene, pa da bi rekel v trgovini - tole ti bom pa kupil, zato pa zato.... Po drugi strani sem jaz pravo nasprotje. Najprej za druge, potem sem jaz...
Pravi da mu denar nič ne pomeni, da ima zadosti, kar zasluži. Pa ga vprašam če si ne želi mogoče potovati, ali pa si kaj privoščiti, ali pa za nov avto, ... kaj hujšega - da njemu to ni pomembno, da ne bo ko tak šiptar?! Sploh ga ne razumem več, ker po drugi strani sanja o hiši - le od kod denar? Menda ne leti z neba in ob kreditih ter da si ne priboščiva nevem kaj najbrž se nima od kod vzet še za hišo.
Očitno so interesi med nama veliki in se ne skladajo. Nima dosti prijateljev, z razliko od mene, ki sem bolj družaben človek in to sem mu tudi razložila na lep način in da rabim druženje z ljudmi - pa ne pretiravam.
Bolj lahko rečem da je neodločen, ne zna jasno definirat cilje, važno mu je to da gre v službo in mu tam naložijo delo, ga naredi, pride domov, kosila, potem pa tv in računalnik. Hobijev nima, ker je zmatran....itd..Dela pri sestri, katero podjetje so ji starši dali, da nadaljuje poslovanje in je precej uspešno. Rekla bi ravno da ga pošteno ne plačuje, ker dobiva minimalo plačo + vse dodatke - recimo ostalo pa kao v 1/2 kilometrini, da se izogne prispevkom,.... Izkorišča ga kadar je treba kaj postorit, ampak on tega ne vidi. Mogoče bi bilo boljše da bi doma kaj postoril, na primer. V zameno za pomoč pa še nisem doživela da bi nama z njene strani kaj kdo pomagal, ali kakorkoli. Malo ga pa tudi drži v tem podjetju z višino plače, saj ko bo naredil šolo, ga bo poskusila obdržat na kak primitiven način. Vpraša ga, če kaj potrebuje ampak on tak nič ne komentira - da nič ne rabi. Torej dela wknd in potem je zmatran in se mu nikamor ne da, kaj šele družabno živeljenje?! Kaj je že to. Zanj obstaja samo delo in delo... ne zna se sprostit in uživat. Ko pa pride sobota ko je prost pa ne ve kam bi sam s seboj?! Ko nastanejo kakšne težave jim ni ravno kos se z njimi spopadat - bodod že drugi rešli ali pa pusti kakor je. Potem pa so tukaj nedeljski obiski na katerih bi morala vsakič biti na kosilu. Sem mu povedala da imam dosti, če vidim starše 1 x na mesec, če pa jih želi večkrat, pa lahk gre sam. Tudi to mu ni všeč. Jaz sem pri sebi razčistila, ker imam namreč mamo, katera misli da bo vse komandirala in da je treba moškega privzgojit,... Po eni strani pravi da je priden, delaven in ustrežljiv, po drugi strani pa ga kritizira da je neodločen, ne zna se postaviti zase,.... itd in da je treba vztrajati..... Tako sem se odločila da vse kar me teži se pogovorim s prijateljicami in ne več z mamo, ker ob navalu jeze dobim vse x 2 servirano nazaj. Tako da tukaj nimam nekega razumevanja s starši, da je treba potrpeti. Vse se strinjam ampak NE ZA VSAKO CENO. Mogoče bi še omenila to da sem prebrala veliko knjig na temo družine in kaj vse poberemo po starših, vzorci, itd, vendar partner pri tem mi ne da nobenega prav ali pa reče kaj si to spet v knjigah prebrala. Ja halo? A ni to vredu da duhovno tudi rastemo, medtem ko drugi stagnira ali pa stoji. Za pogovor mu ni kaj dosti, ponavadi veliko izvem kaj je novega ko greva kam na obisk - takrat vse pove. Njegov odnos je tak da misli da sex lahko vse reši -kar pa za mene ni prioritete.
Razmišljam da bi vse skupaj pustila, ker nimam energije več zato, ljubezen se le še malo drži skupaj, tako da imam vsega polno kapo. Mislim da mi ni treba tega več prenašati in ga skušat malo streznat ali privzgojit ali pa postaviti na trezna in bolj zrela tla.
Dala sem mu pogoj (ti mi pa že ne boš pogojev postavljala) - rok da do takrat in takrat nekaj spremeni, sicer ga zapuščam.
Kako že pravijo upanje umre zadnje.
Pa lep snežen dan in upam da je še kje kakšna prijazna duša ki ima kak pozitiven nasvet zame.






Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 14:51:41   
baguSka
Pozitiven!?

Hmja: ZACNI ZIVET SVOJE ZIVLJENJE!! RESNO! Njemu in drugim pa pusti svojega.... nikar ga ne prevzgajaj, ampak ga sprejmi taksnega kot je! Ce ga ne mores in on tebe ne, potem: NISTA ZA SKUPAJ.

Pa srecno... user posted image


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

(odgovor članu marinčica)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 14:57:18   
hubi
Pojdi, spoštuj sebe! Bolje ne bo nikoli, le slabše. In človeka ne boš spremenila, le sebe žrtvovala.

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:03:40   
zmajaz
Se strinjam z BaguSko - vidva očitno nista za skupaj. Mislim ne vem no - že take fore, da ne veš za svojega partnerja niti koliko ima plače? Jaz vem za mojega za vsak cent, on pa zame - no on zame ne ve ravno za vsak cent, ker finančne zadeve, elektronsko bančništov za oba itd., bolj meni prepušča, in pravzaprav še zase nikoli ne ve, koliko ima sploh denarja user posted image  - vsake toliko časa me vpraša, koliko sploh ima on in koliko jaz, pa mu povem in potem spet pozabi in spet vpraša. user posted image  Skratka nihče ne skriva pred nobenim denarja, ker to potem res ne vem, kaka veza bi bila. Če sta dva v vezi, je vse, kar imata, skupno, če ne je pa vse skupaj brez veze. Pa to je samo en del no - pri vama očitno nobena zadeva ne "špila".

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:07:44   
RAKICA2007
IZVIRNO SPOROČILO: baguSka

Pozitiven!?

Hmja: ZACNI ZIVET SVOJE ZIVLJENJE!! RESNO! Njemu in drugim pa pusti svojega.... nikar ga ne prevzgajaj, ampak ga sprejmi taksnega kot je! Ce ga ne mores in on tebe ne, potem: NISTA ZA SKUPAJ.

Pa srecno... user posted image



Podpis.

Nikar ne izgubljaj energije in živcev za 'prevzgojitev', nima smisla.
Poskusi ga sprejeti takšnega kot je... saj iz posta razvidno on tebe sprejema takšno kot si... pa je bil od začetka tak al je tak sedaj postal?

Glede pohval, tudi pri nas ni tako lahko slišati iz moških ust pohvalo... tako da sem se kar naučila samo sebe na glas hvaliti in ti zagotavljam, da kakšna pohvala več pade kot pa je včasih user posted image user posted image user posted image  saj veš - dobro blago se samo hvali user posted image

Pa tudi daril, malenkost kar tako... nisem nikoli in tudi nikoli jih ne pričakujem od mojega, čeprav bi včasih bila kakšne malenkost bolj vesela kot pa kaj drugega... ampak resnično škoda moje energije, če bi jo zapravljala za takšne misli.

Upam, da uredita. Srečno user posted image


(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:09:54   
RAKICA2007
aja, pa pri denarju... je tako; jaz sem bančnica in sve to prepušča meni. Oba veva kolk imava plače (jaz manj kot on) zapravljava pa skupaj user posted image user posted image user posted image user posted image

je pa dolgooooo trajalo da sem mu dopovedala, da je moj denar tudi njegov in obratno, saj je bil drugače vzgojen. Moje-moje, moje-nič tvoje user posted image  - tukaj pa je šlo velikooo tiste potrebne energije (prevzgojitve)

< Sporočilo je popravil RAKICA2007 -- 21.1.2010 15:11:19 >

(odgovor članu RAKICA2007)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:20:28   
Kliki
Ja jast ti tudi lahko rečem samo to da pojdi in živi življenje naprej. Spremenil se ne bo in če ga ne moreš sprejeti takega kot je ga raje zapusti.

(odgovor članu zmajaz)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:23:28   
mateyka
VSE te stvari se zmeni in pogovori preden se začne skupaj živet. res me preseneča, da se take stvari jemlje za "go with a flow".. mogoče si šla malo naivno v vse skupaj (mogoče oba..) za moje pojme.
in se absolutno strinjam s tabo glede duhovne rasti. scott peck v svoji knjigi Ljubezen in duhovna rast prav, da če en partner želi duhovno rasti in drug ne, to slekoprej pripelje do razpada zveze, ker se s časom preveč odtujita. mislim, ti ko rasteš, se spreminjaš in izboljšuješ stvari na sebi - valjda da boš njemu kot tujec ščasoma.
pojdi naprej, tja kamor čutiš, da boš izpolnjena in srečna. če to pomeni da greš sama naprej, so be it user posted image mogoče koga srečaš na poti - kakega fajn moža, ki bo rastel s tabo user posted image

(odgovor članu hubi)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:25:20   
baguSka
Mislim ne vem no - že take fore, da ne veš za svojega partnerja niti koliko ima plače? Jaz vem za mojega za vsak cent, on pa zame


mislim.... tole pa ni noben kazalec dobre veze.user posted image pa brez zamere. vse ostalo je bolj pomembno kot to, da eden za drugega vesta kolk kdo zasluzi - do zadnjega centa! in da je VSE skupno! materialne vrednote!!?? res?? kriza.


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

(odgovor članu zmajaz)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:36:52   
baguSka
Ko sva se preselila in kupila stanovanje - lastnika sva vsak polovičko in plačujeva kredit - ker nobeden ni bil zato da ostaneva pri enem ali drugem, so se stvari začele krepko spreminjati. Otrok nimava.


Lej ogromno vez gre takrat navzdol... vedno oz vecinoma najveckrat se sele v skupnosti pokaze, ce sta dva zares sposobna bit skupaj. Ce sta team al ne. In veliko parov je zal takih, ki grejo takrat narazen.

Zato sem pa jaz zagovornica tega, da se cimprej zacne skupi zivet, ce je le mozno.user posted image Prej ves, prej spoznas...

In ker nimata otrok se (se sreca) je se cas da se razideta, ce nista oba pripravljena kaj nardit na odnosu. Ampak za vaju imam jaz zelo slab obcutek glede tega... vsega kar si napisala. Zal. Ni pa nujno seveda. Vse je mogoce.user posted image


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

(odgovor članu marinčica)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:38:13   
Arwenko
Po vsem napisanem bi jaz rekla, da je problem v tebi, ne v njem. Predvidevam, da on pač tak je, verjetno že cel čas, ti si pa mislila da bo to sčasoma drugače, zdaj si pa pristala na realnih tleh. Torej, imaš samo dve možnosti - sprejmeš ga takšnega kot je in se z njim nehaš obremenjevat, sploh na način, kot opisuješ tukaj, ko ima človek dejansko občutek, da se obremenjuješ za vsako malenkost. Druga varianta pač je, da enostavno kot so napisale spokaš in greš. Vsekakor zahteva prva varianta obilico truda in energije, in je druga veliko lažja (četudi ne lahka, da ne bo narobe razumel kdo). Zato se vsedi, premisli, kaj želiš, kaj hočeš, kaj pričakuješ in se na podlagi tega odloči. Problem je v tebi in ti ga moraš pri sebi razrešit, kaj ti pišemo tukaj, je pa brezpredmetno, ker nobena ne vidi v tvojo glavo. 

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 15:59:37   
Colt
Marinčica...bi rada še eno moško mnenje? Okej, potem beri naprej....mislim da tvoje ''težave'' niti niso tako velike. Mu boš pač morala pustit da fura svojo osebnost in ga morda čisto malo na kakem področju (pohvale itd) malce usmeriti, vse ostalo pa se mi ne zdi prevelik problem. Predvsem tebi želim vedrejši pogled v prihodnost in zavedanje da sicer nimaš popolnega partnerja, je pa tvoj in te izpolnjuje na določenih področjih.

G.

ps. Da pa mu je kuhinja tuja...to mi pa ni čist jasno, dedec bi moral obvladat kuhat user posted image


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!



(odgovor članu Arwenko)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 16:57:16   
manna
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka


in se absolutno strinjam s tabo glede duhovne rasti. scott peck v svoji knjigi Ljubezen in duhovna rast prav, da če en partner želi duhovno rasti in drug ne, to slekoprej pripelje do razpada zveze, ker se s časom preveč odtujita.



user posted image

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 16:59:38   
VERONICA
Fant je nezrel in tipičen mamin sinček.

(odgovor članu marinčica)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 17:22:02   
zmajaz
IZVIRNO SPOROČILO: baguSka
mislim.... tole pa ni noben kazalec dobre veze.user posted image pa brez zamere. vse ostalo je bolj pomembno kot to, da eden za drugega vesta kolk kdo zasluzi - do zadnjega centa! in da je VSE skupno! materialne vrednote!!?? res?? kriza.

Materialne zadeve so definitivno zadnja pomembna stvar v vezi, pa tudi ne rečem, da MORATA vedeti drug za drugega za vsak cent (samo rekla sem, da pri nama je pač tako) - ampak če nekdo drugemu NOČE povedati niti tega, koliko ima sploh plače, pa da ima nek dolg, pa noče povedati koliko je to ipd. potem je pa to že definitivno nek kazalec medsebojnega zaupanja itd. - samo to sem hotel reči.
Saj recimo pri nama je tako, da jaz vem za ves njegov denar - ampak to ne pomeni, da mu ga jemljem in zapravljam oz. on meni - to NIKOLI.

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 17:44:06   
rozinca33
Marinčica jaz sem s podobnim živela skoraj 9 let ... še slabše, živela sva pri njegovih starših.
Priznam svoj del krivde ... ko sva se spoznala in začela, sem bila popolnoma drugačna, kot sem danes. Potem pa so tudi pri meni prišle knjige, ki so mi zmešale glavo.
Ni nama klapalo, niti pod razno. Vendar je imel on dovolj pameti, da me je pustil . In za to mu bom večno hvaležna - jaz ga ne bi nikoli (pač tak me je mama naučila, ki tudi vztraja), oz. vsaj ne, dok ne bi šla hči na svoje - sam pol bi bla pa js že stara .

Zdaj sem našla partnerja, s katerim se lahko pogovarjam, s katerim lahko živim... v relativno kratkem času (vsaj tako pravijo nekateri) in sem srečna.

Še prej pa sem si v glavi natančno izrisala, kakšnega moškega si želim za partnerja. In ta podoba se ujema z realnostjo lahko rečem v 90%.

Tako kot so rekli predhodniki - ali se sprijazniš z njim ali pa greš. Možna je pa še tretja varianta ... mehko spreminjanje ... tega danes ženske nismo najbolj vajene ...
Obstaja pregovor: Moški je glava družine, ženska pa vrat, ki glavo obrača. Najti način, da moškega prepričaš, da je tvoja ideja pravzaprav njegova že od vsega začetka. Tu je pa treba konkretno svoj ego skrit, pa prekleto velik potrpljenja imet, predvsem pa znat tudi partnerja pohvalit in biti tiho ob pravih trenutkih.

Tvoje življenje pa je samo tvoje, samo ti ga lahko živiš in ne obešaj odgovornosti za lastno srečo na ramena druge osebe. Niti v partnerskem odnosu.

Kakor koli se boš odločila, veliko sreče ti želim v življenju.


(odgovor članu VERONICA)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 20:07:50   
mateyka
Še prej pa sem si v glavi natančno izrisala, kakšnega moškega si želim za partnerja. In ta podoba se ujema z realnostjo lahko rečem v 90%.


rozinca ima prav - malo si izjasni kaj želiš in rabiš in kaj absolutno ne moreš tolerirat (brak dealer mu rečejo).  premisli kaj je tebi pomebno. moraš vedet kaj želiš in ne želiš pri partnerju, če ne je vse stvar naključja in to boš potem tudi dobila. naključnega partnerja. samo je malo veretno da bo klapal.. mislim, je možnost, da naključno srečaš pravega, ker smo le v vesolju kvantne fizike, ampak ta verjetnost je zelo majhna, če nič ne delaš na tem user posted image

(odgovor članu rozinca33)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 20:20:03   
Rožica I
Ma,ena stvar bi nam morala biti kristalno jasna- če nismo srečni (vsaj 75%) s človekom, s katerim živimo, nima smisla, da ostajamo v vezi.
Ker večje spremembe in krize šele nastajajo in prihajajo s prihodom otrok. In takrat, če partnerja že brez obveznosti ne funkcionirata, težko shandlata še to veliko spremembo.

Sama sem bila vedno mnenja, da se bo moj partner spremenil le na bolje s prihodom otroka in kakšnega človeka sem "ugledala" takrat- ni bilo za verjet...

Punca- če nisi srečna- te sreča čaka kje drugje, s kom drugim, verjemi user posted image .

_____________________________

ROŽICA

(odgovor članu rozinca33)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 20:28:27   
ribica.
nisem nit čisto do konca prebrala, ampak upam, da vidva ne bosta še kakšnega otroka naštimala. To je prvo kar mi je padlo na pamet. Nasvet iz tega izlušči sama.

(odgovor članu Rožica I)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 21:23:50   
kalbo
Mene pri vsem skupaj moti, to, da bo šel pa domov jest k mamici, al pa da bo domov nesel. A ma dve leve, al kako?

(odgovor članu ribica.)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 21:59:13   
poli*
Še prej pa sem si v glavi natančno izrisala, kakšnega moškega si želim za partnerja. In ta podoba se ujema z realnostjo lahko rečem v 90%.


Se strinjam. Pač, to ni tvoj idealni partner in zakaj bi se mučila še naslednjih nekaj let z njim, potem pa se ločila?? No, tako razmišljam zato, ker še nimata otrok in nista poročena- če pa bi bila, bi seveda krizo morala reševati.
Če je že sedaj ogromno težav, nestrinjanj in nezaupanja... kaj šele bo user posted image .

In ja, z otroci se razlike le še poglobijo in če res nisi za skp, bo težko.
Punca, življenje je tvoje in lahko si dobiš zate najprimernejšega.

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 22:16:14   
kajajaka

IZVIRNO SPOROČILO: poli*

Še prej pa sem si v glavi natančno izrisala, kakšnega moškega si želim za partnerja. In ta podoba se ujema z realnostjo lahko rečem v 90%.


Se strinjam. Pač, to ni tvoj idealni partner in zakaj bi se mučila še naslednjih nekaj let z njim, potem pa se ločila?? No, tako razmišljam zato, ker še nimata otrok in nista poročena- če pa bi bila, bi seveda krizo morala reševati.
Če je že sedaj ogromno težav, nestrinjanj in nezaupanja... kaj šele bo user posted image .

In ja, z otroci se razlike le še poglobijo in če res nisi za skp, bo težko.
Punca, življenje je tvoje in lahko si dobiš zate najprimernejšega.



se strinjam popolnoma. Po moje nimata prihodnosti--- vsaj svetle ne user posted image

(odgovor članu poli*)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: kakšno je to življenje
21.1.2010 22:17:27   
Vijoličarka

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Mene pri vsem skupaj moti, to, da bo šel pa domov jest k mamici, al pa da bo domov nesel. A ma dve leve, al kako?


Mene enako. On si pač skupno življenje predstavlja tako, da je oskrbovan kot pri mamici, da v bistvu živi kot sinko, partnerstvo je pa seks.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

(odgovor članu kalbo)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: kakšno je to življenje
22.1.2010 10:01:45   
marinčica
Hvala vsem, ki ste mi dali nasvete in vzpodbude za vnaprej.
Res je težko, ko pomisliš da ko pride kak trenutek, ko ga še vseeno imam malo rada in ko zna to vse z besedami obrnit, da mi potem vzbuja slabo vest in mislim da je z mano pa res kaj narobe? NA drugi strani pa kljub pogovoru je vedno v pripravljenosti da bi on marsikaj naredil. To me jezi in sem res jezna nanj. Potem se čudi da sem se spremenila in da kljub temu opravljam normalno vse kljub temu da bi lahko dostikrat rekla zakaj pa, ali mi je treba tega, če ni vsaj neke povratne informacije? Potem pa reče on da mu je vseeno, da bi že zdavnaj šel, ampak da me ima rad, zato še vztraja. Ja težavo imam jaz, ne on. Ali preveč pričakujem ali kaj? Opažam da tudi je ljubosumen če se kaj "preveč" pogovarjam z nekom ali s prijateljico (da se kaj pohecamo) in da ne prenese tega da sem prijazna do ljudi in če srečam kako staro prijateljico. Komentar:Hm kaj je bilo pa to?

Glede daril mi jih ne rabi nosit, je pa vsaj lepo da se spomni da pa imava obletnico, ipd pa vsaj prinese čokolado, ali pa naredi pašto al pa kaj...pospravi stanovanje... Glede pohvale pa se skušam sprijaznit, da je ne bo. Lahko bi vsaj kaj komentiral ali je bilo vredu ali ne, kaj mu ne paše.... nekaj!

Ja priznam in se podpišem pod materin sinček in da je nezrel za odnos. Včasih je kot da bi se borila z mlini na veter. Ne razume da sva sedaj midva partnerja in družina in da sva midva pomembna, živiva pa kot da sva dva cimra, da starši ne morejo vedno imeti prav, da se je potrebno kdaj boriti zase in ne samo se strinjati da je tako, le da nebi prišlo do prepira.

V moji družini je bilo tako da sta oba vedela koliko denarja ima kdo, investicije skupne, tistemu ko je zmanjkalo sta si drug drugemu nakazala, povedala,...itd. pri njemu pa tako da oče je imel vedno več kot zadosti, mati pa bolj skromna. Nikoli pa se nista dogovajala kako in kaj. Nazadnje je bilo tako da sta ko je tašča si kupovala določeno stvar ji je očital tast; a le ma dovolj in od kod bo vzela denar?

Glede otrok je že izjavil da bi jih imel in da bi začeli delati na tem (ker je nekaj njegovih sorodnikov lansko leto dobilo otroke), ampak sem jaz rekla da ne, dokler ne razčistiva odnos in se poskušava uskladiti. Takšno življenje je zame bolj prazno kot polno. Nima smisla sedet pred tv in računalnikom kr vsak dan in to je vse...

Da ne omenim kakega dopusta vedno prepir - ja sem šla s svojimi starši na morje k moji sestri ko ima wknd za 10 dni. Lahko bi koristila kolikor bi želela - vse wknd ker sestra je imela rizično nosečnost tko da ni mogla it. No njemu to ni, ker je predolgo in ker se nerad kopa v morju ( pa je zraven bazen....) Takrat ko sva šla par dni, sva vzela njegovo mamo, ker tast itak nikamor ne gre oz. samo z njegovimi kolegi.

Se strinjam z Vijoličarko - primer da se v pogovoru še do konca nisva pogovorila, bi on že vse poštimal s sexsom in pol bo tk vse vredi.
Za vse zunanje faktorje velja da je fajni, da se zna pozabavat v družbi, da je nasmejan, simpatičen, da le kaj mi je, da se naj vzamem v roke, da takega ne bom več našla in da naj ne delam več panike. Le kaj bodo drugi rekli, da nisem sposobna in da sedaj pa se je z nekom pri svojih letih težko prilagajat.

Skratka malo še o tem, mi je lažje potem pri srcu...
Hvala še enkrat in vam povem kako se bodo stvari odvijale...
Marinčica

(odgovor članu Vijoličarka)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: kakšno je to življenje
22.1.2010 10:56:35   
baguSka
Predvsem tebi želim vedrejši pogled v prihodnost in zavedanje da sicer nimaš popolnega partnerja, je pa tvoj in te izpolnjuje na določenih področjih.


O kok si pa tole lepo napisu... user posted image

Ampak se vedno sem mnenja, ce skupi ne funkcionirata je zelo tezko obdrzat vezo. Seveda sem pa tud ze napisala, da je vse MOGOCE!user posted image


_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

(odgovor članu Colt)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3 4   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
V naročju je otrok večinoma v nepravilnem ...
Ali veš, da večina staršev zelo pogosto nosi otroka v naročju v nepravilnem položaju? Ali veš, da je lahko ta zelo škodl...
BLOG: Prvo leto nič čokolade in smokijev!
V svojih povsem dobronamernih vzgojnih odločitvah starši pogosto pozabimo na najpomembnejše - otroka. Tudi, ko gre za uv...
Otroški dodatek v letu 2024: izplačila in ...
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do dodatka imajo družine...




Dudica.
пеперутка16

Do kdaj je imel vaš otrok dudico?