Anonimen
|
Lahko povem izkušnjo iz prve roke, moj oče je "našel drugo" ko sem bila jaz stara 4 leta in moj brat v maminem trebuhu.Ko je bil bratec star 3 mesece, je on lepega dne izjavil, da naslednji dan gre.In je šel.Pol je vsake toliko prišel na obisk, večkrat sem ga zaman čakala in ga ni bilo, niti opravičila, do brata (ki je danes star 22 let) pa sploh nima nobenega odnosa, kot da ga ni.Za bruhat zraven...
Pol je bila mami 6 let samska z dvema otrokoma, verjetno je bil kak moški vmes, ampak če ni bilo resno in ni sprejemal dejstva, da je ženska s paketom je bilo kmalu konec.Nama z bratom ni nikogar predstavljala, da naju nebi mešala z tem, ampak midva nisva bila niti za minuto prikrajšana za kaj, ker sva bila vedno na prvem mestu.
Pol pa je (ko sem bila jaz stara 10 in brat 6 let) spoznala zdajšnjega moža, ki je že sam imel 3 letnega sina in 5 mesečno hčerko in že bil v ločitvenem postopku (na želji bivše žene, ki je res malo čuden osebek).On ni imel čisto nič proti, da ima dva otroka, zelo hitro smo se spoznali in naju je z bratom sprejel kot svoja in nikoli, ampak res nikoli ni delal razlik med svojimi in nama.Po enem letu sta se poročila, šli smo živeti k njemu in čez leto smo vsi skupaj dobili še skupno sestrico.Kmalu sva ga z bratom začela klicat oče in sedaj, ko je od tega minilo že 16 let, še vedno skrbi za naju enako kot za svoje, še celo njegov priimek sva dobila.Bioliški pa se je izkazal za kretena, še vedno je, sploh nimamo stikov in ga pravzaprav sploh ne pogrešam, ker očeta že imam.
Torej brez skrbi, če je dober človek in nima nič proti, da imaš otroka ju kar spoznaj, boš videla, da bo vse ok.Otroci imajo zelo dober čut za to kdo je vredu in kdo ne.In tudi pogovori se z njim o tem, letom primerno in odkrito.Jaz sem v cvetu pubertete sprejela novega očeta, kako pol njemu nebi uspelo.
Veliko sreče.
|
Natisni
