muki1
|
Midva sva kar čez noč rekla, zdaj bova imela otroka.Bila sva na morju, sedela sva ob kozarcu piva in sveže poročena premlevala, kaj bova počela v najinem življenju. Zjutraj sva sicer z malo bolj trezno glavo rahlo podvomila o pravilnosti najine odločitve, ampak nobeden ni dal pobude za preklic.
Joj, veš...mene so še skoraj v porodni sobi obhajali dvomi....dokler ne dobiš dojenčka v roke, nisi prepričan.
Zdaj sem noseča drugič, pa se tudi včasih zagledam v trebuh in se vprašam, če sploh vem, kaj delam  . Čudni občutki so to, mešani...od čiste evforije do negotovosti. Ampak niti za sekundo mi ni bilo žal, da sva se odločila za Nežo, ker je res najin sončni žarek. Zdaj smo družina, presrečna sva. Mislim, da bo tudi drugi otroček en tak sonček v naših življenjih.
Otroci ti znajo res vse postaviti na glavo, tudi vama bodo. Ne bo več izletov z motorjem kamorkoli in kadarkoli, saj vidva sta motorista, a ne? Zadeve bosta morala načrtovati vnaprej, pa še potem se lahko zgodi, da bo ravno, ko boš še zadnji kufer nesla v avto otrok dobil vročino  . Ampak kolikor ti otrok obrne življenje na glavo, toliko ti ga tudi oplemeniti. Mama si in to je ena izmed najlepših nalog kar si jih sploh lahko predstavljaš v življenju.
Včasih, ko moja hčerkica zaspi in jo gledam, se tako močno zavedam, da je to verjetno najlepše obdobje v mojem življenju, da me je kar strah in si mislim.....joj, ostani dolgo tak majhna, naj se čas ustavi.... res sem srečna in res mi je lepo......čeprav pridejo trenutki, ko bi jo z veseljem v steno zabrisala .
Razumeš kaj sem ti hotela povedati? Jaz ne .
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|
Natisni
, da je uspelo. 
. Midva sva enako neodločena kot vidva očitno 
- pred septembrom (ko bom mela vse izpite končane) sigurno ne bo kakšne resnejše akcije.
, ampak enkrat se že skor odločiva, pa pol pride dvom, da mogoče bi še počakala pol leta.. in tko naprej in naprej..
