Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Pozdravljeni! Včeraj nam je končno uspelo priti domov. Malo dlje časa smo bili v bolnici predvsem zaradi močne zlatenice pri Aneju. Kot ste mogoče brale so mi porod sprožili 1.1.-36.teden zaradi previsokega pritiska,ki mi ga kljub tabletam niso mogli zbit.Občasno sem imela svoje popadke,ki so pa čez čas vedno znova ponehali.Zato so mi najprej predrli mehur in nastavli umetne popadke.Po dobrih štirih urah je na svet prikukal Tosja z 3200g in 48 cm.Potem pa se je zakompliciralo,saj je bil Anej v prečni legi in so ga morali obračat.To jim je kar hitro uspelo,a potem ga nekak niso mogli ven spravit. Meni so popadki skoraj ponehali,kar je dodatno zaustavilo vse skupaj. Skratka 20 min pozneje je s pomočjo vakuuma rojen Anej z 2910g in 48,5 cm. Ampak potem pa tišina....Anej ne diha!!!Pet minut so ga oživljali,aspirirali,intubirali...In potem končno JOK!!!Zame je bilo teh pet minut najdaljših in najhujših v mojem življenju,saj sem bila prepričana...Ker mi nihče ni hotel povedat ničesar si pač misliš najhuje!Moža so pa že prej ven poslali in ko je odzunaj slišal moj jok,njegovega pa ne si tudi lahko mislite kaj mu je šlo po glavi! Skratka potem,ko je zadihal so ga takoj odpeljali v intenzivno. Po kake pol ure je mož končno zvedel,da je stanje stabilno!Olajšanje! Kasneje so mu delali EEG in UZ glavein je vsev mejah normale,tako da je prognoza za naprej zelo dobra! Aneju je v spomin ostal hematom na glavi. Sedaj se doma privajamo na novo okolje,oba imata kar močne krče tako da je kar pestro!Aja,ker sta bla večino časa v intenzivni,kjer so za dojenje klicali včasih redno,al pa tudi ne mi seveda sedaj zmanjkuje mleka za oba!Tako da ponoči jemo na flaško,podnevi se dojimo!Pa ravno meni se to zgodi,ko sem ful proti flašam in dodajanju...Mam kar slabo vest saj prvidva flaške niti poznala nista! Tolko zaenkrat,ravno se bo vklopil alarm za zizanje!In ostale mamice -Emamair in Bianka kako ste se navadle in kako vam uspeva?
Mene pa zanima, kako to, da se niso odločili za CR? Ali Anej ni bil že prej v prečni legi in se je to zgodilo med porodom? Res so riskirali preveč in bi bil CR dosti lažja in varna zadeva.
Sicer pa še enkrat iskrene čestitke in lepo se cartajte.
Iz pleničk se ti smehlja, ne sam eden sta kar dva, nekaj čisto majhnega. Po ljubezni hrepeni v naročje k mamici želi.
kako sem vesela da je tudi pri vas vse ok. .Mi smo super,smo pa že od samega začetka na flaškah,ker jaz nimam mleka.Tudi tametil tableti mi niso pomagali,pa pri prvem sinu je blo isto.Drugače pa lepo rastemo in pridobivamo na teži.
Čeprav sem poznala zgodbo, so mi ob branju spet šli mravljinci po telesu. Sploh se ne zavedamo, kako tanka je meja med "vse ok ali pa hudo narobe". Pomembno, da je zdaj vse v redu.
Tudi jaz sem bila z svojim izidom zadovoljna, pozneje pa se ti ničkolikokrat prikrade v misli, kaj vse bi lahko bilo, pa zakaj, ... Vse to pride potem za tabo. Čeprav je minilo že devet mesecev, se z nekaterimi postopki še zmeraj ne morem sprijazniti, saj je manjkalo tako zelo malo, da bi namesto pravljice bila tragedija.
Tatam, ne sekiraj se zaradi mleka. Saj nikjer ne piše, da ga res ne bo. Ko se boste ustalili, se navadili drug na drugega, ko se življenje do neke mere vrne v stare tirnice, čisto možno da ga bo še preveč. Če pa ne, pa tudi v redu. Veš koliko jih je ob flaškah gor zraslo. Med mojimi petimi se je polno do sedmega meseca dojil samo en, pa čeprav sem imela voljo in željo pri vseh.
_____________________________
Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.
Tatam. kako lepo je prebrati, da ste vsi skupaj lepo doma . Ob takih in podobnih zapletih pri dvojčkih me kar zmrazi in si rečem upam, da bo z nami vse v redu.
Sedaj pa se le sprostite, se cartajte in se imejte radi - to je največ vredno.
Ko bo tudi pri nas kaj novega seveda sporočim. Danes smo dopolnile 31 t in smo še v enem kosu .
Čestitke ob dvojni sreči. Želim ti povedati samo par spodbudnih besed. Sem mamica sedemesečnih dvojčic. Tudi jaz sem imela težave s pritiskom in zatekanjem, zato so mi v 37 tednu sprožili carski rez. Žal malo prepozno, ker je druga dvojčica že v trebuhu nehala dihati (očitno samo nekaj sekund predno so jo vzeli ven), ampak bilo je dovolj, da ni sama zadihala. Prepeljana je bila na intenzivo v LJ, kjer smo bili tri tedne. No, kar želim povedati je, da je sedaj z njo vse OK. Ima malo slabšo motoriko, ampak to bomo s fizioterapijo kmalu odpravili, drugače pa se čisto lepo razvija. Je tudi prava bajsika in ima že skoraj 9kg in 72 cm.
S tem ti želim povedati, da bo vse dobro, saj so malčki pravi borci!!!! Uživajte in verjamite, da bo vse dobro, ker res bo!!!!
Zakaj niso naredili CR??To sem se tudi sama že neštetokrat vprašala,a ne vem...Ko se je Tosja porodil so takoj poklicali anesteziologe,če bi blo potrebno delat CR.Anej je bil že prej v prečni legi,a to sploh ni bil problem,saj so ga obrnili kar hitro,zakompliciralo se je potem,saj je mel rokico ob glavi,okoli nje pa nekak popkovnico in so morali to "odmotat"..Pa še ena žila je počla v popkovnici in bi lahko začel krvavet-to se na srečo ni zgodilo.Kasneje pa so sprobali najprej z plastičnim(?) vakuumom,a ker ni šlo so probali še z železnim (mislim,da mi je rekla zdravnica tak-točno si nisem zapomnila).Jaz sem ostala brez popadkov in je blo tolko težje...Tistih 20 minut sem vmes že trikrat mislila,da je otrok zunaj,tak da kaj so še delali z mano ne vem,ampak je bolelo kot sto . Pomembno je da se je končalo kot se je!Je pa res da je blo kar nekaj dejavnikov ZA CR-previsok pritisk,lega...Zakaj pa so naredli tako pa ne vem!
ISKRENE ČESTITKE!! da se je le vse srečno končalo, sedaj pa se le preveč ne obremenjuj, če dojenje še ni ali pa če tudi ne bo polno steklo, res je tako ko so ti napisale druge, koliko je takih ki so zrasli ob flaški pa jim nič ne manjka. Najbolj pomembno je da imata tvoja sončka ljubečo mamico.
Samo da se je vse srečno končalo.Mi je šlo kar na jok ko sem brala kako Anej ni zajokal.Groza!No ampak kot sem rekla samo da je vse ok. Zaradi mleka se pa res ne sekiraj preveč,samo da maš svoja dva fanta zdrava doma!
Glede dojenja obeh ti težko rečem, ker je David še vedno v bolnici. Luka je dojen, ko sem pri Davidu dobi flašo. Za Davida pa si brizgam, za en obrok na dan ponavadi zmanjka saj je težko med dojenjem, letanjem v Lj uskladiti dovolj časa da bi imela za dovolj obrokov. G pa podojim, ko sem tam, kar je še dobro, da sploh zna vleči glede na to da hrano vedno dobi po flaši. Ni pa nič narobe z dodajanjem, veš kako je naporno ponoči enega podojiti, potem še brizgati za drugega, mi gre kar ura včasih tudi ura in pol.
Priznam, da me je kar stiskalo, ko sem brala tvojo porodno zgodbo, mater, kako hitro se lahko vse spremeni. V trenutku. Srečna sem za vas, da se je tako končalo in želim celi družinici vse naj, naj...
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa". R. Tagore
Natisni
in držim pesti da bo tudi naprej vse vredu. 
. 
in
pričakujemo maja!!
, ampak v glavbnem da je vse OK. Čestitke pa brez skrbi glede mleka, tako je pač življenje!!!!!! Lepo rastite in bodite zdravi!!!!!!!
