Anonimen
|
Osebno se mi zdita brata Grimm bljek. Ampak to zato, ker sem pač študirala v teh vodah in vem, da sta pisala še marsikaj drugega, kot samo to, kar poznamo vsi in tudi to, da sta pravljice velikokrat popravila in priredila ... ampak dobro ... tudi sama sem rasla z Rdečo kapico in ostalimi pravljicami - groznimi in ne groznimi.
Najprej bi rada povedala nekaj o prirejanju pravljic - za prirejanje se ne opredeljujem ne za niti proti, je pa zanimivo vedeti, da je več kot 100 objavljenih različnih Rdečih kapic! Obstajajo vse mogoče ... od najbolj nedolžnih do najbolj vulgarnih, kar si jih lahko zamislite. S pravljicami je enako kot s pesmicami. Ko se otroci nečesa naučijo (to se ne zgodi samo s tem, da pravljico preberemo enkrat)si to zapomnijo in rabijo kar nekaj časa, da ugotovijo, da drugo ni napačno. Kar se tiče vsebine.
Glede groznosti pa ... sama sem jim v prvem razredu po kosilu prebrala pravljico, da so se malo umirili (pa še tradicija šole je taka). V veliko pravljicah je tako dobro, kot slabo in na začetku sem imela grozen občutek, če je v pravljici prišlo do česa groznega in sem to spustila. Vendar ... otroci tega groznega ne doživljajo tako, kot to doživljamo odrasli. Otroci do 7. leta niso v glavi, v razumu, pač pa v volji, kar pomeni, da stvari samo delajo, ker jih pač delajo in ne zato, ker bi premislili in nekaj naredili. Stvari ne dojemajo dramatično, ker tega enostavno še ni v njih.
Ko govorimo ravno o Grimmovih pravljicah ... pri nas v šoli so jih brali v prvem razredu, ker naj bi odgovarjale obdobju v katerem so takrat. Ko gre za veliko spremembo, za boj med dobrim in zlem ...
Osebno sem se tega svojega občutka rešila tako, da sem pač izbrala pravljice, ki so bile všeč tako meni, kot njim. Daleč najbolj so nam bile všeč knjige pisateljice Jane Stržinar - večkrat smo prebrali knjigo Mavrični svet ljubezni. Knjiga je sedaj žal razprodana, se da pa nekatere njene knjige kupit tu - http://www.carobni-svet.si/knjige
|
Natisni
