Anonimen
|
Pozdravljena!
Res mi je hudo, ko tole berem, ker je moja zgodba podobna, kar se partnerja tiče, le da na srečo nisem noseča in da sem začela z ukrepi takoj.
Najprej moraš sprejeti dejstvo, da je tvoj partner ALKOHOLIK. Alkoholizem ni zgolj fizična odvisnost od alkohola, ko človek dnevno potrebuje pijačo, ampak tudi nezmožnot kontroliranja, ko tu pa tam pije in se ga takrat do onemoglost napije. Mojemu se je to dogajalo in je tudi trenutno brez vozniškega. Zame je bil to zadosten argument, da sem ga prepričala v ambulantno zdravljenje, zato tudi tebi svetujem, da ga prepričas v takšno obliko. Argumentov imaš dovolj, le jasno moraš postaviti meje, zavoljo sebe in predvsem zavoljo otroka. ZAHTEVAJ IN NE POPUŠČAJ!!!!
S terapevtom smo najprej poskušali, da bi mu priučili mej za alkohol, ki jo imamo nealkoholiki v glavi - če vozim, ne pijem ali popijem pol kozarca; za sprostitev sta dovolj dva kozarca, potem dovolj. Moj je na žalost kiksnil in zdaj mora abstinirati. Tega se zdaj drži 5 mesecev, vmes je dvakrat nekaj popil Ni bil ravno pijan, ampak ker sem zelo pozorna, sem zaznala razliko in čisto ponorela. Trenutno sva v fazi, da, ko prvič kiksne, je stvar med nama zaključena. Terapevt mi je jasno povedal: "Če bo zopet pil, to pomeni zgolj in edini to, da ima alkohol rajši od tebe in nima smisla vztrajati z njim."
Moji nasveti:
- poiščita zunanjo pomoč;
- preživita skupaj čim več časa in se gibajta v zdravem okolju (narava, družba v kateri sprejemajo ljudi, ki ne pijejo)
-zahtevaj abstinenco ali se dogovorita za dovoljeno max. količino (npr. 2 enoti)
- glede na to, da si poleg vsega še lnoseča, lahko mirno zahtevaš, da se določenim zabavam odpove, oz. če zaradi bontona mora iti, naj gre zgolj na večerjo, potem pa domov - trezen,
- če se o tem ni pripravljen pogovarjati, oz. ne sprejme pogojev, ODIDI!
Upam na vse najboljše zate in za otroka.
|
Natisni
