sončnica22
|
03.09.2004 sem tudi sama rodila prvega angelčka hčerkico Tanjo v 36.tednu nosečnosti v Trbovljski porodnišnici! Kako se je to zgodilo in zakaj še danes čisto 100% ne vem, baje je šlo za preeklampsijo, ki se v zelo redkih primerih konča z smrtjo ploda, ampak nas je ta nesreča oz. sreča doletela! Zakaj pravim nesreča oz. sreča, nesreča zato, ker jo pogrešamo, sedaj bi imeli dva lepa otročička zraven sebe, tako pa imamo sineka v objemu, hčerkico v srcu in mislih, sreča pa zato, ker vemo da je visoko nad nami en angelček, ki čuva bratca, mamico in očija!
Naš angelček počiva na Žalah, park zvončkov in njena slikica stoji v kuhinji, zraven najine poročne slike in sinove slike! Še vedno je z nami v srcu, mislih ,... in še vedno nam je hudo, saj ji nismo mogli pokazati ta prelepi planet zemljo, toliko je lepega, kar ji ni bilo usojeno videt, ni ji bilo dano, da bi občutila najino ljubezen, željo po njej,..ni videla solze, ki so tekle, ko sem jo rodila,..
Bila je črnolaska, imela je zelo dolge lase,...mož jo je videl, mene pa so prepičali, da mi bo lažje če jo ne vidim, sedaj mi je žal, ker jo nisem objela, poljubila, .. in se poslovila od nje tako kot je zaslužila! No ampak tako kot pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra, tako tudi jaz pravim, da jo imam v spominu, tako kot mi jo je opisal mož, črnolasko, ...malo lepotičko! Pogrešamo te mamica, oči, bratec
Počivaj v miru
|
Natisni
. 
in upam, da bo tudi tokrat vse v najlešem redu..... Strahovi so seveda prisotni, vsak UZ je zame nočna mora.... 
