Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
zanima me predvsem na podlagi česa se na sodišču ali kjerkoli že odločijo?
Sodišče se odloča na podlagi splošno veljavnega prepričanja, da otrok paše k mami ter na podlagi negativnih izključujočih kriterijev, ki si jih predhodnice že naštele (alkoholizem, droge,....).
Žal dlje od tega razmišljanja in lenobnega odločanja naša sodišča ne morejo.
Vzeti v obzir vse dejavnike, ki vplivajo na otroka tako v življenju pri materi kot v življenju pri očetu, je za njih mission impossible. Dejansko sodišča že a priori zanikajo kompetentnost očetov kot enakovrednih vzgojiteljev, ki bi bili v marsikaterem primeru ravno tako dober, če ne boljši starš od mame, ki ji ta pravica pripada skoraj per se.
Kratkoročno je odločitev, ki jo sprejemejo, najlažja; dolgorčno pa bi "pet minut" več časa, ki bi ga sodišča vložila v presojo bolj enakomerne roditeljske skrbi, bila za otroka veliko boljša naložba kot razne kalkulacije o nekaj € previsoke ali prenizke preživnine.
Če povzamem, sodišča odločajo zelo birokratsko in zelo malo človeško.
zanima me predvsem na podlagi česa se na sodišču ali kjerkoli že odločijo?
Sodišče se odloča na podlagi splošno veljavnega prepričanja, da otrok paše k mami ter na podlagi negativnih izključujočih kriterijev, ki si jih predhodnice že naštele (alkoholizem, droge,....).
Žal dlje od tega razmišljanja in lenobnega odločanja naša sodišča ne morejo.
Vzeti v obzir vse dejavnike, ki vplivajo na otroka tako v življenju pri materi kot v življenju pri očetu, je za njih mission impossible. Dejansko sodišča že a priori zanikajo kompetentnost očetov kot enakovrednih vzgojiteljev, ki bi bili v marsikaterem primeru ravno tako dober, če ne boljši starš od mame, ki ji ta pravica pripada skoraj per se.
Kratkoročno je odločitev, ki jo sprejemejo, najlažja; dolgorčno pa bi "pet minut" več časa, ki bi ga sodišča vložila v presojo bolj enakomerne roditeljske skrbi, bila za otroka veliko boljša naložba kot razne kalkulacije o nekaj € previsoke ali prenizke preživnine.
Če povzamem, sodišča odločajo zelo birokratsko in zelo malo človeško.