buča
|
Vprašanja so resnično težka in resnično parajo dušo in puščajo brazgotine v srcu.Nanje ne bo odgovora.Verjetno obstaja nekdo nekje,ki ve,zakaj mora biti tako.A ta nekdo biva v posmrtnem življenju. Vse se je začelo pred 5 leti.Nekaj mesecev več.Končalo pa prejšnji mesec.Sva dve sestri,ki sva trenutno in tudi tako,zelo povezani.Obe sva izgubile svojo pikico v 5 mesecu,ko je že brcal in opozarjal,da živi pod najinim srcem.Sestra je svojega klicala čmrljček,jaz buško.Obadva sta bila fantka. 7.6 sem se z avtom vozila proti domu.Z ogromno težavo sem zavila v našo ulico,kot bi me nekaj vleklo nazaj.Ko sem parkirala avto,sem se zagledala v vhodna vrata.Zamislila sem se in rekla:nekaj mora biti narobe.Stekla sem po stopnicah,nasproti je prišla moja punčka,ki sem jo,mimogrede,tudi težko donosila."Teto so poklicali iz Lublane",mi je rekla!Srce mi je kar preskočilo,vrgla sem vrečko in torbico na tla in stekla proti kuhinji.V kuhinji so vsi jokali.Sestra,mami,ati.Objela sem sestro in zelo zajokala.Takoj mi je vse prišlo pred oči.Kaj sem mogla sama doživeti,ko sem rojevala in kako dooolgo jue trajalo vse skupaj.Kako zelo bo trpela..in ubogi otroček..AC je pokazala kromosomsko nepravilnost in ni bilo smisla....smisla iti naprej z nosečnostjo.. Tako sem jokala,da je sestra morala miriti mene.Namesto,da bi ji bila v oporo,sem se sesedla.Zrušila.Zdelo se mi je hujše,kot,da se vse to dogaja še enkrat meni. Ko je po 3 letih zanosila,sem ji kupila največji šopek lilij in copatke.Takoj sem drvela v cvetličarno in baby center.Sploh nisem hotela premišljevati,da gre kaj lahko narobe.Pa kdo bi to bolje lahko vedel,kot jaz...ampak ne.Moja sestra bo tega otročka donosila in rodila. Na porod je potem čakala še 5 dni doma,ker etična komisija zaseda le ob torkih....je to etika??????Pustiti nosečo mami z otročkom še 5 dni...pa tako ji je brcal...sprašujem se,kaj je to etičnost? V tistih 5 dneh,smo hodili malo naokoli.Sestra ni zdržala doma.Šli smo v Bohinj na plažo in metali bobi palčke račkam pa ribam..prišle so tako blizu,da bi lahko z roko ujel kakšno...potem smo šle sestra,moja punčka in jaz, prav zares rabutat češnje.Zdelo se je,kot bi bilo vse u redu... Opažala sem razlike pri sestri...sama je nesla sesalec iz garaže v 1 štuk,ko je kihnila,se ni več prijela za trebuh,da bi ga obvarovala...to vse sem opazila.Težko sem jo pogledala,ko je imela še trebušček. Spraševala me je,koliko časa bo trajalo.Ne vem,sem rekla.Ker jo nisem hotela strašiti.Potem je v resnici rodila 1 uro prej,kot jaz.Zame to ni ss,ker rodiš in se prekleto namatraš.Njen fantek je zdaj v Parku zvončkov in še ni tako močna,da bi ga obiskala.Moj je v KR v,v verjetno najbolj zabačenem otroškem grobku daleč naokoli.Pač kranjčani ne znajo poskrbeti za to..so popolnoma nesposobni!!! Sedaj sestri govorim,da bo tudi zanjo še posijal sonček,kot je posijal zame,ko sem rodila naaajlepšo punčko na svetu.Pred 2 mesecema je dopolnila 4 leta.Ona mi je vse.Je moj sonček in jo imam tako rada,da sedajle ne morem napisati.Tudi sestra je zelo navezana nanjo,pravi,da jo ima najraje na svetu.Kupila ji je toliko stvari in z njo preživela toliko kvalitetnih uric,da ji nikoli ne bom mogla poplačati in ji skromno lahko rečem le-hvala! Ker je tudi ona kdaj na rr-ju,ji sedaj povem,da jo imam resnično rada in da čas resnično celi rane,da ne bo vedno hujše,da bo vsak dan lažje.Čez čas bo tudi obstajal dan,ko na to ne bo več pomislila. Ona je vedno stala ob strani.pred 5 leti,ko se je z mano dogajalo isto,pri moji drugi nosečnosti in tudi pri tretji,ko sem imela splav v 8 tednu. V petek se je odselila.Povedala bi ji rada,da sva sestri iz usode in prijateljici po izbiri!
|