Gina
|
Mene pa ni nič kaj preveč strah. Jaz tudi najraje lenuharim, se crkljam, al pa delam sebi v veselje, npr. ene piškote, ker jih je fajn pojest, al pa igram na pianino, ker je luštno pet pa se dret pesmice zraven al pa samo poslušat, ... ne vem, če me je prav strah, sploh pa ne reči, ki jih omenjaš. Nikdar me ni bilo strah, kako bodo moji otroci, medtem ko me ni, bom pa ja zaupala tistim, ki mi varujejo otroka, nisem tako zelo navezana na karkoli, da bi me bilo strašno strah, ni me strah, da bi mi bilo slabše, pa četudi bi npr. službo izgubila....zakaj bi me morelo biti že prej strah? Pa četudi bi s mi kaj zgodilo, bi zihr naredila vse, kar je mogoče, da bi mi bilo čisto ok. Tolk si pa že zaupam. Strah je brez smisla. Razen če medveda srečaš, ker potem hitreje tečeš menda. Samo tole vse niso medvedi. Vsaj meni se tako zdi.
|